Obdobje podražitev lahko kmetom prinese tudi izpad razvojnih projektov

22. 11. 2021 22:16

Zadnje mesece v letu pa je bila visokih podražitev deležna tudi kmetijska proizvodnja in posledično za kupce tudi hrana. Po podatkih Statističnega urada Slovenije so skokovito narasle cene kmetijskim proizvodom. Cene rastlinskih pridelkov so bile letos septembra v primerjavi enakim obdobjem lani za 27,7 odstotkov višje, cene živali in živalskih proizvodov pa povprečno za 8,2 odstotkov. Mesni izdelki naj bi se pri industrijskih proizvajalcih do konca tega leta podražili za 10 do 15 odstotkov. Dražijo se tudi mleko, pekovski izdelki, kruh, vino.

Razloge za tovrstne podražitve je najti v podražitvi osnovnih surovin. Na Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah pravijo, da se je cena koruze v primerjavi z lanskim letom dvignila za okoli 50 odstotkov, žita pa za okoli 30 odstotkov. »Trenutno je na področju kmetijskega repromateriala najbolj zaskrbljujoč dvig cen mineralnih gnojil, kateremu so se cene v primerjavi z letom 2020 podvojile. Za okoli 50 odstotkov so se dvignile cene krmnih mešanic. Če k temu dodamo še dvig cen goriv za 50 odstotkov in elektrike, pridemo do dejstva, da so se cene bistveno povečale na področjih, kjer kmet kupuje, kot pa njegove prodajne cene,« pove direktor zadruge mag. Marko Jurak in dodaja, da v prihodnjem obdobju pričakujejo vsaj delni premik k pravičnejšemu ravnovesju med prodajnimi in nabavnimi cenami. V nasprotnem primeru si kmetje denimo ne bodo morali več privoščiti uporabo mineralnih gnojil ali bodo prisiljeni v zmanjševanje uporabe le-teh, kar bo pomenilo tudi manjši donos na kmetijah.

Razlogi za podražitve so predvsem v covid krizi, ki je po besedah mag. Marka Juraka, spremenila trgovske poti in ekonomske odnose in tako ustvarila videz, da vsega primanjkuje ter s tem pognala cene navzgor. »Dejansko pa svetovna pridelava in produkcija tako lani kot letos nista bistveno drugačna kot pred leti, zato pričakujemo v bližnji prihodnosti, “da bo vsega dovolj” in bo s tem spet prišlo so vzpostavitve primernejših cenovnih razmerij,« pravijo na šmarski zadrugi, kjer so se za blaženje trenutnih podražitev povezali v Združenje kmetijskih zadrug K10+, preko katerega bodo zadruge skupaj nastopale na trgu, tako v smeri oskrbe z repromaterialom za kmetijstvo kot tudi skupno ponudbo pridelkov in izdelkov svojih članov.

Kako se soočajo z aktualnim podražitvami, smo se obrnili tudi na nekaj kmetij. S kmetije Sinkovič z Buč, kjer se ukvarjajo s predelavo mleka v mlečne izdelke in so se v zadnjem letu okitili s kar nekaj novimi prestižnimi nagradam

Na Kmetiji Sinkovič pravijo, da trenutne dražitve lahko kmeijam preprečijo izvedbo inovativnih projektov.

i in priznanji, med drugim je bila nosilka dejavnosti Katja Sinkovič nominirana tudi za inovativno kmetico leta, so zapisali, da so morali cene svojih izdelkov pred novim šolskim letom dvigniti, predvsem zaradi večkratnega dviga cen embalaže. O tem kaj bo trenutna situacija prinesla kmetijam, pa so odgovorili, da kmetje najbrž ne bodo mogli vlagati v razvoj, s tem pa bo na kmetijah manj uresničenih inovativnih idej.

Cene dvigujejo tudi obrtniki

Višje cene materialov in energije v času koronakrize, podaljšani dobavni roki in dvig cene osnovnih materialov pa dražijo tudi storitve raznih mojstrov. Po anketnih podatkih spletne strani Primerjam.si, so v zadnjem letu kar trije od štirih mojstrov dvignili svoje cene, v naslednjih 3 mesecih pa naj bi se podražile storite več kot polovice obrtnikov. Cene storitev zvišujejo gradbinci, vodoinštalaterji, mizarji, ponudniki toplotnih črpalk, v manjši meri tudi fasaderji, keramičarji, električarji in ponudniki ogrevalnih sistemov. Cene tovrstnih storitev se dvigujejo od 10 odstotkov in tudi tja do 30 odstotkov. Kako trenutno situacijo prestajajo na našem območju, smo se pozanimali pri kar nekaj obrtnikih, a odgovorov na naša vprašanja še nismo dobili.

Vlada za pomoč ob podražitvah po regulaciji cen kurilnega olja, ki je bila izvedena v začetku novembra, obravnava še nekaj drugih ukrepov za blažitev rasti cen energentov, kot so posegi v trošarine, davke in prispevke, pa tudi enkratna pomoč, ki bi jo država namenila, če se razmere na trgu ne bodo umirile, v obliki energetskih vavčerjev za najranljivejše skupine.

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
151 queries in 0,983 seconds.