Ljudska univerza Šentjur že 13. leto zapored pripravlja Slomškov simpozij, ki spada v Katalog stalnih usposabljanj delavcev v vzgoji in izobraževanju pri MIZŠ.
Iz delovanja Antona Martina Slomška je razvidno, da njegova antropologija razume človeka, tako učenca kot učitelja/vzgojitelja, kot nedeljivo celoto telesne, duševne, duhovne in socialne razsežnosti. Za Slomška sta vzgoja in izobraževanje en sam proces, zato je bila tema čustvene in socialne komponente učenja in poučevanja, ki jo je Svet RS za splošno izobraževanje ponudil kot prednostno, zelo primerna za usposabljanje, ki je namenjeno delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Blaženi Slomšek je tisti, ki je zelo dobro razumel, kako pomemben je dober odnos med učitelji in učenci in da je za vzgojo najpomembnejši zgled. Goreč učitelj bo imel vnete učence.
Epidemija nam je prinesla še več zavedanja o pomenu odnosov za mentalno in fizično zdravje, razvoj in učenje
Prof. dr. Edvard Kovač je spregovoril kot prvi predavatelj s prispevkom Sočutje in empatija kot pot do kompetence in blagostanja in je poudaril, da sočutje ne pomeni le trenutnega emocionalnega stanja, ampak je pot do najglobljega spoznanja o drugem človeku, ki hkrati predstavlja tudi najvišji del svobode in ustvarjalnosti. Sočutje ali po grško sym-pathia pomeni sočasno vživljanje v stisko in trpljenje drugega človeka, zato je istočasno tudi empatija.
V tej luči se nam tudi Anton Martin Slomšek kot pedagog predstavlja kot tisti, ki je sočustvoval z otrokovo nebogljenostjo, ki ni zgolj fizična, ampak je tudi duševna in duhovna, saj je šele na poti k zrelosti.
Toda na drugi strani sočutje terja od učitelja tudi velik zagon ustvarjalnosti, kajti razumeti mora globlje otrokovo osebnost, kot pa mu to omogočata znanstvena analiza in pedagoška veščina. S sočutjem in empatijo bo učitelj dopolnjeval svoje didaktične in pedagoške izkušnje in prav tako dosegal svoje osebno izpopolnitev, zadovoljstvo in blagostanje.
Sledilo je predavanje mag. Janija Prgića, ki je v zanimivem predavanju ob podpori številnih magnetografskih posnetkov možgan, spregovoril, kaj moramo vedeti o psihološki kondiciji otrok in odraslih, kakšni so vzroki zanjo in predstavil boj za zdrave možgane, ki je glavni pogoj k večjemu uspehu.
Zadnja je predavala izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, ki je podala veliko praktičnih nasvetov, kako lahko učitelj, še posebej v času epidemije, vzpostavi z učencem bolj varen odnos. Pri tem je pomembna desno-hemisferna nebesedna komunikacija, gojenje pozitivne čustvene komunikacije.
Epidemija nam je prinesla še več zavedanja o pomenu odnosov za mentalno in fizično zdravje, razvoj in učenje. Odkrili smo, kaj je res pomembno za kvalitetno učenje, kaj je otroku pomembno, poglobil se je pomen prisotnosti otroka v prostoru in njegove dragocenosti, občutek orkestra, ki ga prinese v prostor.
Alenka Testaniere, koordinatorica Slomškovega simpozija
