Poletna sezona kulturnim ustanovam prinesla boljši obisk. Obdobje zaprtja pa izkoristili za nove izzive

Po tem, ko je v lanskem letu tudi delo v kulturnih ustanovah izrazito okrnila epidemija, se letos stanje izboljšuje. A minulih razmer ne moremo označiti le z negativno oznako, saj so tudi muzeji in druge ustanove na našem območju našli nove izzive in svoj program prilagodili novim razmeram, predvsem so svoje delo selili na splet. Preverili smo, kakšno poletno sezono so beležili v kulturnih ustanovah na našem območju.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je kar 94 odstotkov slovenskih muzejev, galerij in ustanov ocenilo, da je njihovo delo lani močno okrnila pandemija covida-19, nekaj več kot dve tretjini pa jih je ocenilo tudi, da je situacija spodbudila druge oblike dejavnosti. V skoraj polovici muzejev in drugih ustanovah je gostovalo manj razstav, za izvajanje vsebin je bilo najetih manj zunanjih sodelavcev, so pa v lanskem letu beležili večje število e-razstav, posebej narejenih za virtualni prostor, kjer so obseg ogleda ocenili na 650.000 obiskovalcev..

Kulturne ustanove so bile tudi v privih mesecih letošnjega leta zaradi epidemije popolnoma zaprte, znova pa so lahko vrata odprle pred poletno sezono. S to so bolj ali manj zadovoljni tudi na našem območju. V Muzeju na prostem Rogatec, Muzeju Baroka Šmarje pri Jelšah in Kozjasnkem parku beležijo boljšo sezono od lanske, izpostavljajo pa tudi nekaj novosti za obiskovalce, ki so jih zasnovali v tem obdobju.

V Rogatcu več vsebin prestavili na splet

Z minulo turistično sezono so zadovoljni tudi v Rogatcu. V poletnem času je Muzej na prostem Rogatec in Dvorec Strmol obiskalo 9953 obiskovalcev, kar predstavlja 46 odstotkov več obiskovalcev kot v lanskem poletnem obdobju. Najbolj intenziven mesec v je bil junij, ko se pri njih v glavnem mudijo osnovnošolske skupine. Tako so v tem  obdobju v obeh kulturnih ustanovah sprejeli 5245 obiskovalcev (lani le 609). Junija in avgusta so v glavnem prevladovali slovenski gostje, zlasti družine in starejši obiskovalci. Upad tujih gostov je še vedno zaznati, pravijo pa, da so med tujci v glavnem zaznali Francoze, Italijane in Nemce. Koriščenje turističnih bonov je v njihovi ponudbi možno v okviru paketov, ki so jih zasnovali v navezavi z nastanitvenimi kapacitetami.

Ob večkratnemu zaprtju kulturnih ustanov med obdobjem pandemije, pa v Rogatcu pravijo, da jim je slednje prineslo tudi nove izzive. Med tem obdobjem so se usmerili v digitalizacijo svojih programov in tako oblikovali nove programe, s katerimi se preko spletnih kanalov povežejo s šolami in izvedejo rokodelske

prikaze in delavnice. Zasnovali so tudi virtualno vodenje v živo. Uvajajo pa še eno novost, kmalu bo v muzeju mogoče delček dediščine spoznati s pomočjo posebnih očal, ki združujejo ralnost z virtualnostjo. Nives Brezovnik iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec izpostavlja: » V teh dneh v muzeju na prostem pripravljamo popolno novost, ker želimo biti s ponudbo programskih vsebin privlačnejši ter obiskovalcem približati življenje in delo nekoč. V realnosti težko prikažemo določena kmečka opravila, zato smo preko projekta pridobili sredstva za nakup HoloLens očala, ki omogočajo mešano realnost. Skozi igrifikacijo boste stopali po poti, ki vam bo razkrila koliko truda, časa in opravil je bilo nekoč potrebnih, da so prišli od zrna do cenjene hrane – kruha (žulik).«

V Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah več individualnih gostov

Tudi v muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah, ki med drugim na ogled ponuja 43 originalnih več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel, so letos beležili boljši obisk. »Treba je poudariti, da je Šmarje pri Jelšah izletniški kraj, kamor obiskovalci največkrat pridejo v organiziranih skupinah, kar pa pomeni, da v muzeju baroka beležimo večji obisk spomladi in jeseni. Zaradi epidemije pa so se tudi te navade nekoliko spremenile. Poleti smo tako beležili več individualnih obiskovalcev,« pravi Vlasta Kramperšek Šuc. Potem ko so morali v spomladanskih mesecih zaradi vnovičnega zaprtja kulturnih ustanov nekaj najavljenih skupin odpovedati, so beležili dobro poletno sezono. V mesecu juniju, juliju in avgustu so sprejeli 400 individualnih gostov, nekaj pa tudi organiziranih skupin.

Pravijo, da so glede na spremembe v zadnjem obdobju zadovoljni z obiskom, saj so pred tem v poletnih mesecih zaznali malo individualnih obiskovalcev, so pa številke še vedno pod tistimi, ki so jih dosegli v letih pred epidemijo. V letu 2019, ko še epidemije ni bilo, so v muzeju sprejeli kar 60 najavljenih skupin oz. 1611 obiskovalcev in 340 individualnih obiskovalcev, samo v poletnih mesecih v letu 2019 je muzej obiskalo 16 skupin in 162 individualnih obiskovalcev.

Opažajo tudi vračanje tujih gostov, sicer pa največ obiskovalcev beležijo med upokojenci, povečal se je tudi obisk delovno aktivnih obiskovalcev in družin, ki Slovenijo raziskujejo na račun turističnih bonov. Tudi obeti za nadaljnjo turistično sezono so v muzeju dobri, saj se za jesensko obdobje povečuje število najavljenih skupin.

Letos je država namenila turistične bone tudi za obisk kulturnih ustanov, vendar kot pravijo v muzeju, obiskovalcev, ki bi za obisk muzeja koristili turistični bon, ni bilo, najbrž zaradi dejstva, da vstopnina predstavlja majhno vrednost, državljani pa bone raje koristimo za dražje turistične storitve.

V času epidemije so v muzeju zasnovali tudi možnost virtualnega ogleda muzeja, kalvarije in cerkve sv. Roka, tako da si lahko od letošnjega junija vse te znamenitosti interesenti ogledajo s pomočjo 360-stopinjskih fotografij.

Tudi v Kozjanskem parku več individualnih gostov, na gradu Podsreda dobro zaživeli tudi apartmaji

Tudi v Kozjanskem parku v Podsredi, kjer največji magnet na področju kulture za obiskovalce predstavlja grad Podsreda, so z minulo turistično sezono zadovoljni. Do meseca septembra je Kozjanski park obiskalo 11.167 obiskovalcev, kar predstavlja 27 odstotkov več kot v lanskem letu in okoli 10 odstotkov manj kot v letu 2019, ko epidemije še ni bilo.

Se pa je struktura obiskovalcev z epidemijo zelo spremenila, pravi Valerija Slemenšek. Podobno kot predhodni sogovorniki tudi v Kozjanskem parku beležijo več individualnih gostov in manj skupin, letos so tako gostili le 36 skupin, v letu 2019 kar 119 skupin. Dodajajo, da so v glavnem obiskovalci Slovenci. Pravijo tudi, da so nekaj vsebin v času zaprtja kulturnih ustanov prestavili na splet, tako so v virtualni različici izvedli nekaj delavnic, predavanj in predstavitev ter tudi proslavo ob 40-letnici delovanja parka.

Lani so na gradu Podsreda pridobili nekaj novih prenočitvenih kapacitet, ki pa so bile v prvem letu delovanja zelo dobro zasedene. Slemenškova pravi, da so na višku sezone beležili kar 70-odstotno zasedenost grajskih apartmajev in sob. Obiskovalci so pri njih turistične bone koristili v glavnem za nastanitve, v manjši meri pa tudi za ogled gradu Podsreda. V Kozjanskem praku še menijo , da PCT pogoj obiskovalcev najbrž ne odvrača od namena ogleda gradu, da pa beležijo manjši obisk pri večjih tematskih prireditvah in koncertih, ki so postali stalnica poletne sezone na gradu.

Razstave in obiskovalci, Slovenija, SURS