Po boljši poletni sezoni gostinci znova z upadom prometa

Med najbolj prizadetimi v epidemiji novega koronavirusa so zagotovo gostinci, ki po dokaj dobri poletni sezoni po uvedbi izpolnjevanja PCT pogoja za obiskovalce notranjih prostorov kot tudi teras v jesenskem obdobju beležijo tudi do 50 odstotni upad prometa.

Skokovit upad prometa v gostinski dejavnosti se je znova pričel ob uvedbi novih koronskih ukrepov jeseni letos, ko obiskovalci gostinskih lokalov tako za notranjost kot za zunanjost morajo izpolnjevati PCT (preboleli, cepljeni testirani). Anketa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je pokazala, da je promet od začetka preverjanja pogoja PCT upadel kar 92 odstotkom anketiranih gostincev, slaba polovica teh je upad beležila od 30 do 50 odstotkov.

Srečko Kunst, vodja sektorja za gostinstvo pri obrtno-podjetniški zbornici Šmarje pri Jelšah pravi, da podatkov o upadu prometa na območju Obsotelja in Kozjanskega niso posebej zbirali, po pogovoru z ostalimi gostinci pa ocenjuje, da je na šmarskem območju stanje v gostinstvu podobno: »Zagotovo gostilne ta čas beležimo upad prometa, ki pa je čisto odvisen od lokala. Ta čas so najbolj na udaru bifeji. Upad imajo tudi gostilne in restavracije, vendar v manjši meri.«

Beležili zelo dobro poletno obdobje

Gostinstvo je sicer na udaru že od pričetka epidemije novega koronavirusa. V tem času so bili gostinski lokali zaprti kar osem mesecev, svoja vrata so lahko odprli šele v sredini aprila letos, a so po tem beležili razmeroma dobro poletno sezono.

Srečko Kunst pravi, da so glede prometa v poletnih mesecih  v Gostilni Šempeter v Bistrici ob Sotli dosegli boljše številke kot v letu 2019, ko še epidemije ni bilo. V celoletnem poslovanju pa ocenjujejo, da bodo beležili med 30 in 35 odstotki upada prihodkov. »Največji upad se pozna na pijači, torej pri dnevnih gostih. Zelo dober obisk pa še vedno beležimo pri hrani. Torej med tednom zaznavamo manj gostov, vikendi, sploh nedelje, ko gostje prihajajo na kosila, so ponavadi polni,« pravi in dodaja, da z uvedbo PCT pogoja pri preverjanju pri strankah niso imeli težav, da so obiskovalci večinoma razumljivi in da ukrepe tudi dosledno upoštevajo. Odpuščati jim zaenkrat ni bilo potrebno, saj je del izpada na račun zmanjšanega prometa doslej krila tudi država, so pa nekoliko skrajšali delovni čas gostilne.

 »Poletno obdobje je bilo v redu, kar se tiče gostov, sedaj pa beležimo zopet zelo slabo obdobje. Vprašanje je, ali je izpad posledica pogojev, ki jim moramo gostinci upoštevati pri obisku stranke, v tem primeru imam v mislih PCT pogoj, ali je še kaj drugega. Ocenjujemo, da v tem obdobju beležimo med 25 in 30 odstotki izpada prometa,« pa o letošnjem poslovanju pravijo v Gostilni pri Ahacu v Stopčah pri Grobelnem, kjer izpad beležijo s krajšanjem delovnega časa in manjšim številom zaposlenih.

Tudi v gostilni Bohor v Rogaški Slatini, ki velja za enega izmed večjih gostincev v Rogaški Slatini, so z minulo poletno sezono zadovoljni. Pravijo, da je bil na terasah, kjer so lahko sprejeli goste brez pogoja PCT, obisk dober, a po drugi strani precej odvisen od vremena. Situacija se je spremenila z jesenjo, ko so stranke tako znotraj kot zunaj morale izpolnjevati pogoj PCT: »Pogoj PCT se vsekakor pozna v negativnem smislu. Gostinci smo primorani omenjeni pogoj dosledno preverjati, saj nas lahko v nasprotnem primeru doleti zelo visoka denarna kazen, nekateri gostje, pa so zaradi preverjanja jezni na nas in se za obisk gostilne raje več ne odločijo. Izpad je na vseh področjih, tako pri praznovanjih, kot tudi pri malicah in kosilih,« opiše Alja Majcenić in dodaja, da izpad nekoliko blažijo z dostavo hrane in pijače po Rogaški Slatini, kar pa po drugi strani povzroča precej visoke stroške. Opažajo tudi, da v gostilnah ni več prisotnih tujih gostov, v Rogaški Slatini pogrešajo predvsem turiste iz bivše države Rusije, ki za vstop v Slovenijo potrebujejo vize, ki pa jih ta čas ne izdajajo.

K boljšemu prometu pripomogli tudi turistični boni

Letos je država omogočila možnost koriščenja turističnih bonov tudi za gostinske dejavnosti, gostinci pa so na račun tega zagotovo beležili nekaj več prometa, saj je bila po podatkih Finančne uprave Slovenija več kot tretjina pokoriščenih novih bonov unovčenih za gostinstvo.

Tudi naši sogovorniki so za svoje storitve omogočili plačilo s turističnimi boni. Pravijo, da je bil na račun tega obisk dober.  S turističnimi boni so v Gostilni Šempeter ustvarili  približno 10 odstotkov prometa, vendar pa pravijo, da bi del tega prometa ustvarili tudi brez bonov.

V gostilni Ahac pravijo, da je bil v začetku večji udar s turističnimi boni, sedaj pa obisk na ta račun nekoliko pojenja. Pri Bohorju ob tem izpostavljajo še slabost, in sicer večje breme v administraciji: »Mnogi se odločijo za unovčenje bona, saj lahko bon pri nas koristijo ob doseženi nizki vsoti storitev, to je deset evrov, kar je za obiskovalca ugodno, sami pa smo si s tem nakopali obilico administrativnega dela.”

Bi odprava PCT-ja izboljšala razmere v gostinstvu?

Tudi preostali podatki ankete Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije kažejo težko sliko gostinstva ta čas. Izpad prometa gostinci med drugim blažijo s skrajševanjem delovnega časa, odpuščanjem zaposlenih, kar deset odstotkov pa naj bi zaradi posledic svojo dejavnost bila primorana v prihodnosti zapreti.

Gostinci večinoma menijo, da so ukrepi pretirani in boljšo prihodnost vidijo v popolni odpravi PCT pogoja za njihovo dejavnost, a kot pravi Srečko Kunst slednje ni nujno, bi imelo pozitivni učinek. »Seveda je najbolje poslovati brez omejitev, a trenutni ukrep preverjanja PCT pogoja je nekako odgovor na našo zahtevo, da lahko zopet odpremo svojo dejavnost in pričnemo kolikor toliko normalno poslovati. Vsekakor je slednje boljše, kot biti zaprt, treba pa bo počakati vsaj do decembra, da se bo videlo kakšna bo epidemiološka slika.«

E. Š.