Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Toplo-hladno, predvsem pa suho vreme gobarje letos postavilo na preizkušnjo


Letos gobarji beležijo eno izmed slabših letin, a pravijo, da če si dober poznavalec gob, lahko tudi v tem času napolniš svojo košarico. Je gobarjem boljše obete za jesenski del sezone prinesel minuli dež?

Gobarska sezona se ta čas približuje vrhuncu, posledično pa običajno družbena omrežja preplavijo fotografije s košarami, polnimi gob, ali takšnimi in drugačnimi gobjimi velikani. A letos teh fotografij ni opaziti. Letošnje vremensko leto je namreč precej drugačno in je marsikoga postavilo na preizkušnjo. Nizke temperature so vztrajale vse do meseca maja, ki ga je začinilo še daljše deževno obdobje. Sledil je hiter prehod v poletje, ki pa je ponudilo kar nekaj vročinskih in sušnih valov. Kakšno sezono so v teh preizkušnjah beležili gobarji?

»Kolikor mi je znano, je letos slaba gobarska sezona. Sama sem hodila po Štatenbergu in Bohorju in ni bilo nič posebnega. Vreme gobarjem ni služilo. Najprej je bilo hladno, potem malo toplo in nazaj hladno. To so prevelike temperaturne spremembe in posledično beležimo slabše gobarsko leto. Najbolj na udaru so tisti, ki nabirajo gobane, ker gobanov letos ni,« pravi Ana Ivanovič iz Gobarskega društva Celje Bisernica.

»Srednje dobra, sicer ne najslabša in ne najboljša sezona v zadnjih desetih letih. Nekako vmesno. V določenem obdobju smo beležili visoke temperature, kar pomeni, da se je micelij sušil in je bila rast gob slabša,« pa je sezono opisala Marija Krajnc, predsednica Gobarskega društva Jurček Planina pri Sevnici.

Obetajo si boljšo jesensko in zimsko sezono

O slabi gobarski sezoni, ko gob sploh ni bilo, poročajo tudi s Kozjega, kjer deluje Gobarsko društvo Kozje – Kozjansko, a boljše obete imajo za nadaljevanje jesenske sezone, ko so vendarle dočakali tudi dežne kaplje. Njihova predsednica Marta Kunst pravi, da je minuli dež pravi blagoslov za gobarje. »Za gozd je sicer to premalo dežja, bo pa verjetno boljše za travnike in po senožetih, tako da se bo dalo kaj več nabrati, v mislih imam dežnikarice, jesenske jurčke, turkiče, golobice, sirovke ….«

Gobarji se nadejajo boljše jesenske bere.

Ponekod je že najti gobe, ki imajo rastno dobo v tem času. To so že prej omenjene golobice, dežnikarice, turki, polževke, črni gobani … Ker gob tudi v jesenskem času ni na pretek, po besedah Krajnčeve ta čas seveda bolje shajajo nabiralci, ki so boljši poznavalci gob, saj naj bi si s poznavanjem od desetih do petnajstih vrst gob ob sprehodu skozi gozd ali travnik vendarle lahko nabrali košarico gob. Gobarji so za jesensko letino sicer optimistični, toda kot izpostavlja Ivanovičeva, je ta čas za rast gob najbolj pomembna primerna temperatura, torej ne preveč hladne noči, ki bi zopet ustavile njihovo rast.

Držimo se zlatih pravil gobarjenja
Gobarji iz gobarskega društva Kozjansko-Kozje vsakoletno v Podsredi ob Prazniku kozjanskega jabolka pripravljajo razstavo gob, na kateri predstavijo okoli petintrideset vrst gob. Kljub letošnji slabi letini, razstava ni ogrožena in si jo bo mogoče ogledati v sklopu Praznika drugi vikend v oktobru.

Zaradi velike količine gozdov Slovenija ponuja izvrstne možnosti za gobarjenje, vendar mora vsak gobar upoštevati pravila, ki veljajo pri nabiranju gob in nasploh v gozdu. Večina nas ve, da sme oseba nabrati le 2 kilograma gob dnevno. A obstaja še vrsta drugih pravil. Ana Ivanovič iz Gobarskega društva Celje Bisernica izpostavlja, da moramo biti pozorni že na to, kako parkiramo avto: »Ne smeš parkirati tako, da uničuješ podrast, torej lahko parkiraš največ pet metrov v gozd. Ne vozimo se z

avtomobili po gozdnih poteh ali po gozdu.«

Nadaljnje izpostavi še nekaj praktičnih nasvetov, z upoštevanjem katerih bomo tudi sami sejalci in ne le pobiralci gob: »Pomembni so tudi rekviziti, ki jih imaš. Nož je obvezen, kajti na rastišču gobo grobo očistimo. Če vidimo, da je bet črviv, ga tako dolgo režemo in pustimo tisto v gozdu. Pomembno je, da gobe nabiramo v košaro ali karkoli takega, da trosi letijo skozi, da se spore širijo. Sama sem že doživela, da sem s košarico gob hodila vedno po isti poti in sem čez kakšnih deset let na tisti poti našla gobane.«

Zlato pravilo je tudi, da nabiramo le gobe, ki jih poznamo, saj imamo v Sloveniji trenutno evidentiranih 30 smrtno strupenih vrst gob. A na drugi strani velja tudi opozoriti na 41 vrst, ki so zaradi ogroženosti zavarovane in je njihov odvzem iz narave prepovedan.

E.Š.