Slovenci tako glede pogoja PCT kot obveznega cepljenja na dveh enakovrednih bregovih

19. 8. 2021 1:24

Slovenci se ponovno delimo na približno dva enako velika dela. Tokrat ne gre za politiko, temveč za odnos do ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa.

Sveža raziskava Valicona kaže, da polovica anketirancev podpira pogoj PCT za vstop v javne prostore, prav toliko jih ga zavrača. Ko gre za posamezne panoge, ima pogoj PCT višjo od polovične podpore pri obisku zdravstvenih institucij in javnih prireditev na zaprtem, najmanj podpore pa pri otrocih v vrtcih in učencih v osnovnih šolah.

Glede na nedavno anketo Ninamedie so Slovenci ravno na polovico razdeljeni tudi glede uvedbe obveznega cepljenja proti covidu. 

V Valiconu so še namerili minimalno in maksimalno dosegljivo stopnjo precepljenosti. Obe sta sicer nekoliko nižji od prejšnje meritve, in sicer 68 % in 77 %. Slovenija je sicer po anketi Evrobarometra najbolj cepilno skeptična država v Evropski uniji.   

V Valiconu, kjer že od začetka pandemije novega koronavirusa redno merijo razpoloženje ljudi v aktualni situaciji ter njihov odnos do posameznih ukrepov za zajezitev bolezni, so tokrat poudarek dali odnosu do uporabe pogoja PCT – torej dovoljenja za opravljanje dela ali vstop v različne prostore pod pogojem, da je oseba covid bodisi prebolela, je proti njemu cepljena ali testirana.

Javnost je glede uvajanja PCT pravila v javnih prostorih razdeljena tako rekoč na polovici – 48 % vprašanih na splošno bolj podpira uveljavitev tega pravila za ”vstop na različne javne prireditve in prostore”, 52 % pa mu nasprotuje. Razlika med deležema ni statistično značilna, poudarjajo pri Valiconu.

Ko gre za uveljavitev pravila PCT po posameznih poklicih, je javnost dvotretjinsko naklonjena uporabi PCT za zaposlene v zdravstvu, večinsko tudi v policiji, javni upravi, pri turističnih namestitvah ter pri učiteljih v šolstvu, osebnih storitvah, gostinstvu in vrtcih. Najmanj potreben se anketiranim zdi PCT pogoj v industriji in v podjetjih.

V povprečju je nekaj manj podpore PCT pogoju, ko gre za ljudi same v vlogi potencialnih obiskovalcev različnih javnih prostorov.

Podpora je višja od nasprotovanja le, ko gre za obisk zdravstvenih domov in lekarn, javnih prireditev v notranjih prostorih ter hotelov in drugih turističnih nastanitev.

Več pa jih PCT nasprotuje kot podpira že pri gostinskih lokalih, nato pri študentih, frizerskih salonih, trgovinah, učencih v srednjih šolah itd.

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 6.-8. avgust 2021, n=519; Valicon.«

Potencial precepljenosti še ni dosežen

Pri Valiconu vseskozi merijo tudi tako imenovano namero cepljenja, namreč seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Teh je bilo tokrat 62 % oziroma šest odstotnih točk manj kot konec julija in enako kot na začetku poletja. Dobra polovica anketirancev je sicer že cepljenih.

Odstotek tistih, ki se še nameravajo “zagotovo cepiti” pa je od prejšnje meritve iz 7 % padel na 4 %. (verjetno bi se cepilo 6 % vprašanih, konec julija 7 %). Je pa za štiri odstotne točke, na 23 %, narastel delež tistih, ki se zagotovo ne bi cepili.

Zato sta po nekajmesečni rasti občutno nižji tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. 

Slovenci že tradicionalno veljamo za zadržane do raznih cepljenj (recimo gripa in ostale), kar se pozna tudi pri prizadevanju za doseganje precepljenosti proti covidu-19. Direktor NIJZ-ja Milan Krek je o tem dejal, da se “Kažejo leta in leta zapostavljanja ozaveščanja javnosti o pomenu cepljenja.”

Slovensko skepso do cepiv nazorno razkrivajo tudi evropsko primerljivi podatki. Po raziskavi Eurobarometra je Slovenija prav zadnja med vsemi državami EU-ja, ko gre za prepričanje, da je cepljenje proti COVID-19 državljanska dolžnost.

Foto: Evropska komisija

Odločitev o cepljenju proti COVID-19 v Sloveniji medtem ostaja svobodna in zaenkrat vlada ne razmišlja, da bi šla po sledeh nekaterih zahodnih držav, ki uvajajo obvezno cepljenje za segmente prebivalstva, recimo zdravstvene delavce, učitelje, zaposlene v javni upravi in podobno. V bolnišnicah je sicer bilo od marca do avgusta 3.191 hospitaliziranih zaradi COVID-19, od tega 3124 necepljenih in 67 cepljenih. Slednji so bili večinoma starejši z oslabljenim imunskim sistemom zaradi drugih bolezni. Povprečna starost hospitaliziranih je sicer iz 70+ na začetku leta padla na 60.

V Sloveniji je bilo sicer do 1. avgusta opravljenih 1,66 milijona cepljenj s cepivi proti COVID-u, prijavljenih je bilo 7.760 nezaželenih učinkov. Po zdravniškem pregledu jih je bilo 155 (2 %) klasificiranih kot resnih.

Oznake:
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X