Rodnost v Sloveniji vse nižja. Kako pogosto pa rojevajo mame na Kozjansko-Obsoteljskem?

3. 8. 2021 6:07

Prebivalstvo Slovenije iz leta v leto narašča – a ne na račun rojstev. Če je Slovenija raj za vedno več priseljencev, o čemer smo pisali tukaj, se število novorojenih iz leta v leto manjša. Naravni prirast, to je razlika med novorojenimi ter umrlimi, je že nekaj let zapored negativen. Lani je bil ta zaradi malega števila rojstev ter zaradi epidemije najnižji po letu 1945. Znašal je -5.249.

Eden izmed razlogov upada rodnosti je ta, da se matere za otroke odločajo vedno pozneje. To pomeni, da je povprečna starost mater pri rojstvu prvega otroka vedno višja. Leta 2018 je ta znašala 29,5, leto kasneje pa 29,6. Pred tridesetimi leti so bile ženske ob prvem porodu povprečno 6 let mlajše. Še en razlog za zmanjšanje rodnosti je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi (15 – 49 let), kar je posledica manjše rodnosti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Lani se je v Sloveniji rodilo le 18.767 otrok, kar je najmanj po letu 2005. Če zraven ne bi šteli rojstev tujih mater, bi bil ta delež še manjši. Tujke namreč predstavljajo 8 odstotkov vseh žensk v Sloveniji, rodilo pa se jim je 13% vseh novorojencev. Tuje matere so lani sicer rodile 2462 otrok. Skoraj polovica teh (1083) se je rodila materam iz Bosne in Hercegovine, sledijo pa jim matere iz Kosova, ki so rodile 443 novorojenčkov. Državljanke članic Evropske Unije so v slovenskih porodnišnicah rodile 271 otrok.

Kako pa je z rodnostjo v občinah Kozjanskega in Obsotelja?

Od leta 2000 naprej se je v občinah Kozjanskega in Obsotelja največ otrok rodilo v letu 2011, ko je bilo rojenih 628 otrok. Čez čas se je število novorojenih zmanjšalo, zadnja leta pa to za razliko od rojstev v celotni Sloveniji ne pada več, giblje se okoli 500 novorojenih na leto. Lani se je  v osmih občinah Kozjanskega in Obsotelja rodilo 495 otrok. Od teh je bilo 280 fantov ter 215 deklet. Skoraj 40% teh se je rodilo v Šentjurju, kjer se jih je rodilo 197. Nato sledita Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina s 98 in 91 novorojenci. V Podčetrtku, Rogatcu in Kozjem se je rodilo 34, 32 in 28 otrok, na koncu pa sta Bistrica ob Sotli in Dobje s 8 in 7 novorojenci.

Število rojstev v občinah KiO

Tudi letno število smrti na Kozjanskem in Obsotelju se zadnja leta vrti okoli 500 ljudi, se je pa to v letu 2020 zaradi koronavirusa povzpelo na kar 610. Zanimivo pa je, da je v Šentjurju umrlo “samo” 30% vseh na KiO, med tem ko je bilo v občini rojenih skoraj 40% vseh otrok.

V Šentjurju je lani sicer umrlo 188 ljudi, takoj za Šentjurjem pa je Šmarje pri Jelšah, ki je bilo posebej prizadeto z epidemijo. Tam je umrlo 175 ljudi. Sledi Rogaška Slatina z 122. V Podčetrtku, Kozjem in Rogatcu je umrlo 39, 33 in 26 ljudi. Na koncu sledita še Bistrica ob Sotli z 17 ter Dobje z 10.

Foto: Pixabay, D.K.

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
146 queries in 5,790 seconds.