Kolesarjenje krepi telo in duha. Ne le, da boste na kolesu izklesali svoje telo, okrepili mišice in izboljšali svojo telesno kondicijo, pač pa vas bodo kolesarjenje na svežem zraku, lepa narava in razgledi po njej napolnili s pozitivno energijo.
V tretji ediciji predstavitve kolesarskih poti v Obsotelju in na Kozjanskem vas vabimo, da pedala zavrtite v smeri Šentjurja in Dobja, dveh kozjanskih občin, za kateri lahko podamo obilo namigov za oglede zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Po Podčetrtku in Olimju, za katere smo vam podali namige v prvem predlogu, bo to še en obisk lepo urejenih kozjanskih krajev, saj se tudi Šentjur ponaša z nazivom najlepše urejeno trško jedro. In še enkrat več vas bo navdušila razgibana in čista narava.
Šentjur tour
Kolesarska pot Dramlje – Razbor – Hotunje – Ponikva – Okrog – Srževica – Dolga Gora – Slatina pri Ponikvi – Kraberk – Škedenj – Žička kartuzija – Straža na Gori – Dramlje
Dolžiža poti: 42kilometrov
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Kolesarska steza: Ni podatka
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Dramlje
Gostinska ponudba ob poti: Mastenovi ribniki (Zagaj pri Ponikvi), Hiša s tradicijo Zdolšek (Ponikva), Gostilna Gastuž (Slovenske Konjice)
Kolesarska tura po šentjurskih krajih in vaseh ter vaseh sosednje občine Slovenske Konjice se lahko zavleče v celodnevno dogodivščino, sploh če boste sledili našim namigom za ogled znamenitosti na poti. Zahteva dva daljša vzpona z 200-250 metri višinske razlike, lahko jo prevozimo tudi v več etapah.
Priporočamo, da se na pot odpravite iz centra Dramelj v smeri proti Šentjurju. Pred izvozom za avtocesto zavijte levo proti naselju Razbor. Peljite se mimo železniške postaje v Ponikvi, zavijte v smeri Uniše, kjer si lahko ogledate rojstno hišo slovenskega škofa, narodnega buditelja in pesnika Antona Martina Slomška. Do lepega razgleda se boste morali popeljati do cerkvice sv. Ožbolta nad Ponikvo. Ob spustu nazaj v dolino boste na Boletnici lahko opazili rastišče velikonočnice. V značilne vijolične cvetove se odene marca in aprila. Nadaljujmo v Srževico čez vinogradniško območje Polžanske Gorce in Dolge Gore. Tam si lahko ogledate Arzenakovo domačijo, staro 250 let. Za naslednjo postojanko predlagamo Žičko Kartuzijo, nekdanji samostan kartuzijanov. Na izhodiščno točko se vrnete skozi Belo Goro in Zalog.
Po sončnih kozjanskih gričih
Kolesarska pot: Gorica pri Slivnici – Javorje – (Žusem) – Hrastje – Žegar – Prevorje – Lopaca – Planinska vas – Planina pri Sevnici – Brdo – Slatina pri Dobjem – Jelce – Voduce – Turno – Gorica pri Slivnici
Dolžina poti: 38 kilometrov (dodatna možnost je 8 kilometrov dolg vzpon do Stolpa ljubezni na Žusmu)
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Gorica pri Slivnici
Gostilne: Ramna plaža (Slivniško jezero), Gostilna Lesjak Ana (Gorica pri Slivnici), Okrepčevalnica Milan Obrez (Žegar), Gostišče Montparis (Planina pri Sevnici)
Območje Obostelja in Kozjanskega je znano po grajskih utrdbah, ki so jih gradili za varovanje obsoteljske meje. Na tej poti vas bodo na nekdanji sloves spomnile ruševine dveh gradov, hribovite in gričevnate vasice v okolici Šentjurja pa vam bodo ponudile obilo prilik za razgled po kozjanski krajini, pa tudi za sprostitev ob ponudbi tamkajšnjih kmetij, vinotočev in gostiln. Čudovita narava na poti vas bo vodila mimo Slivniškega jezera, do Žusma, kjer se lahko povzpnete na Stolp ljubezni, največji leseni stolp v
Sloveniji. Delček preteklosti vam bodo izpričale razvaline žusemskga gradu, utrdbe, ki je bila v lasti krških škofov, v 14. stoletju pa so jo posedovali tudi Celjski grofje. Iztisnite še nekaj moči na pedala in naredite še nekaj dodatnih sto metrov do župnijske cerkve sv. Leopolda, kjer se skozi razstavo steklarskih izdelkov seznanite o nekdanji loški steklarni.
Sledi vzpon na Planino pri Sevnici, še eno trško naselje, kjer vas z bogato preteklostjo seznanijo razvaline planinskega gradu, Turška lipa, grajski park. Tudi etnološke in zgodovinske zbirke, na ogled postavljene v javnih objektih, si splača ogledati.
Do Kozjanske domačije boste prevozili tudi del Guzejeve poti, ki vas bo spomnila na znamenitega kozjanskega razbojnika, znanega po roparskih podvigih, s katerimi je pomagal revežem. S Kozjanske domačije se po panoramski cesti spustite v dolino Paridol do Voduc, nadaljujete skozi Turno na izhodiščno točko v Gorico pri Slivnici.
Pesem južne železnice
Kolesarska pot Šentjur – Hruševec – Vrbno – Blagovna – Cerovec – Marija Dobje – Dramlje – Sv. Uršula – Zagaj pri Ponikvi – Hotunje – Brezje ob Slomu – Botričnica – Šentjur
Dolžina poti: 34 kilometrov
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Zgornji trg Šentjurju
Gostilne: Rajski otok (Blagovna), Mastenovi ribniki (Hotunje nad Ponikvo), Gostilna Vovk (Hotunje)
Južna železnica označuje pomembno povezavo med nekdanjim glavnim mestom avstrijske monarhije Dunajem in pristaniškim Trstom. Dvotirno povezavo v izmeri 577 kilometrov so gradili na sredini 19. stoletja. Kraj Šentjur je del južne železnice postal leta 1846, kar je pomembno zaznamovalo njegov razvoj. O tem sklopu zgodovine se lahko seznanite v muzeju na šentjurski železniški postaji.
Predlagamo, da nadaljujete z ogledom zanimivih zbirk, ki vam predstavijo nekaj delčkov šentjurske preteklosti. V TiC-u je urejena stalna razstava New Swing Quarteta z naslovom Pesem Južne železnice, kjer vam predstavijo zgodovino in delovanje tega za slovensko glasbo izjemno pomembnega kvarteta, katerega korenine sodijo prav v Šentjur. V Zgornjem trgu v Šentjurju, ki je bil pred leti razglašen za najlepše trško jedro, se nahaja rojstna hiša skladateljev Ipavcev. Obiščite tudi cerkev Svetega Jurija, prvič omenjeno že v 14. stoletju.
Poti začnite v Zgornjem trgu, od koder se podate v center Šentjurja skozi Hruševec in Vrbno, nadaljujte skozi Zlateče, Goričico in Blagovno, kjer boste videli dvorec Blagovna. Svojo turo nadaljujte proti Proseniškem mimo ribnikov. Ob avtocestnem počivališču Zima v Cerovcu se v gozdu nahaja obnovljena partizanka bolnica Zima. Nadaljuje v Marija Dobje do Dramelj. Sledi vzpon na 461 metrov visok hrib, Sveto Uršulo nad Dramljami. Prislužili si boste lep razgled. Na izhodišče poti se vrnite skozi Ponikvo.
Pot dobrih energij
Kolesarska pot Šentjur – Hruševec – Resevna – Vodruž – Jakob – Gorica pri Slivnici – Rakitovec – Tratna pri Grobelnem – Nova vas – Šentjur
Dolžina poti: 32 kilometrov
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Zgornji trg Šentjur
Gostilne: Planinski dom Resevna, Ana Lesjak (Gorica pri Slivnici), Ramna plaža (Slivniško jezero)
Na jugozahodni strani Šentjur obdaja 682 metrov visoki hrib Resevna. Na vrhu vas bo pritegnil 20 metrov visoki razgledni stolp, od koder se vam bo odprla p
okrajina do najvišjih vrhov tega dela Slovenije in ob lepem vremenu celo Triglava. Na poti do Resevne se lahko v Hruševcu ustavite v rojstni hiši borca za severno slovensko mejo med in pesnika Franja Malgaja. Z Resevne se trasa nadaljuje do Gorice pri Slivnici mimo Slivniškega jezera proti Grobelnemu in skozi Novo vas na izhodiščno točko v Šentjur.
Sprostitev ob lepotah Ponikve
Kolesarska pot Ponikva–Boletina–Srčevica-Okrog–Ponkvica–Uniše–Ponikva
Dolžina poti: 13,5 kilometra
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Ponikva (pisarna turističnega centra)
Gostilne: Hiša s tradicijo Zdolšek (Ponikva)
Ponikva je eden izmed starejših krajev na Štajerskem. Ozemlje je bilo poseljeno že v kameni dobi, kot kraj se prvič omenja v 13. stoletju. Dolgo in zanimivo zgodovino kraja, v kateri so pomembno mesto zavzemali grajski posestniki gospodje s Ponikve, lahko spoznate skozi razstavo v pisarni turističnega centra. Ogledate si lahko župnijsko cerkev Sv. Martina, na Slomu vas povabijo v rojstno hišo Antona Martina Slomška, ustavite se lahko na rastišču velikonočnice in botaničnem vrtu, ob vzponu na Uniše pa vas pritegne cerkev Sv. Ožbolta.
V Dobju vas navduši mirna narava
Kolesarka pot Dobje–Repuš–Presečno-Žegar–Košnica–Gorica pri Slivnici–Voglajna–Dobje (dodatna možnost vzpon na Slivnico do cerkve Svetega Janeza)
Dolžina poti: 22,7 kilometra
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Dobje
Gostilne: Gostilna pri Olgi (Dobje pri Planini), Kozjanska domačija, Gostilna Ana Lesjak (Gorica pri Slivnici)
Dobje je s približno tisoč prebivalci ena izmed najmanjših slovenskih občin, ki obiskovalca navduši zlasti z svojo mirno in neokrnjeno pokrajino. Ljubitelji zgodovine se sprehodite po Dobju. Spoznali boste zgodbo med 500 in 700 leti stare turiške lipe in zgodovino župnijske cerkve Karmelske Matere božje. Na kozjanski domačiji, ki še ohranja slamnato kritino se lahko seznanite z stavbarsko dediščino tega območja, si ogledate staro kmečko opremo ali spoznate delovne in praznične običaje. Na poti do Gorice pri Slivnici boste vozili po Guzejevi poti.
Kolesarska pot po Planini pri Sevnici
Kolesarka pot Planina pri Sevnici–Visoče–Marijina vas–Marof–Mrzlo polje–Trobni Dol–Šentrupert-Podlešje–Kalobje–Vezovje–Dobje pri Planini–Planina pri Sevnici
Dolžina poti: 37,7 kilometra
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, makadam
Krožna pot: Da
Izhodišče poti: Planina pri Sevnici
Gostilne: Gostilna pri Olgi (Dobje pri Planini), Kozjanska domačija, Gostilna Ana Lesjak (Gorica pri Slivnici)
V 12. stoletju se Planina pri Sevnici prvič omenja kot vinogradniška vas, v srednjem veku je dobila pomemben status trga, na kar danes v trškem naselju spom
inja tudi replika prangerja. Markantna točka je nad trgom, na hribu Veliki Javornik, ki ga še krasijo razvaline Planinskega gradu, nekdaj močne romansko-gotske grajske u
trdbe, ki so jo imeli v lasti krški gospodje, imenovani Vitezi planinski, Ostrovrharji, Celjski grofje, pa vse do družine Protazi. Na izhodiščni točki vaše kolesarske ture vas k ogledu vabijo še planinska župnijska cerkev sv. Marjete in v rumeno barvo odeta trška stavba, dom pisateljice Ane Wambrechtsammer. Na Prevorju se lahko ustavitev v baročni cerkvi sv. Ane, ki vam bo ponudila tudi lep razgled. Z observatorija se lahko zazrete tudi v nebo. Na poti do Dobrine si boste s hribov, posejanih s cerkvami, prislužili še nekaj lepih razgledov, v Dobrini pa se lahko ustavite ob grajskem vrelcu.
KOLESARSKE PRIREDITVE
Kolesarska orbita s klubom Atom, rekreativni kolesarski maraton
Kolesarski klub Atom kolesarski maraton pripravlja na julijsko soboto. Klasična trasa Dolga Gora–Loče–Ponikva–Sladka Gora–Dolga Gora meri 37 kilometrov dolžina višinskih vzponov je 768 metrov.
Atomov jesenski skok na Boč
Sobota v oktobru, Kolesarski klub Atom Šentjur priredi približno 40- kilometrov dolga kolesarsko tudo od Dolge Gore na Boč.
Izposoja koles
V Turistično informacijskem centru v Šentjurju si lahko izposodite kolo za kolesarske podvige. Šentjur je tudi del celjske mreže izposoje javnih koles, imenovane Kolesce. Na voljo je pet postaj, kjer si lahko izposodite ali vrnete kolo.
Namige za kolesarske poti smo povzeli po predlogih RA Kozjansko.
E.Š. naslovna fotografija: Turizem Šentjur, splet
