Medvedje že v sosednjih občinah, zdaj pa opažen že na območju Kozjansko-Obsoteljskega

14. 5. 2021 0:49

V preteklih mesecih so na kar treh lokacijah v neposredni bližini naših občin odkrili sledi medveda, katerih prisotnost na našem območju redko pomnijo. Ali populacija medvedov širi svoj bivanjski prostor ali gre zgolj za kratke »izlete«, ki se zaključijo s povratkom na območja stalne naseljenosti medveda? Kako bi se človek odzval ob morebitnem srečanju s to živaljo?

Med nastajanjem prispevka pa smo izvedeli, da so medveda že zasledili tudi na jugu občin našega območja.

Na začetku maja so nas k previdnosti pozivali celjski policisti, ki so bili obveščeni, da je občan v Lipoglavu v občini Slovenske Konjice opazil medvedjega mladiča. Nekdaj dni kasneje je lovec v naselju Čermožiše v občini Žetale naletel na triletnega medveda. Že prej so medveda večkrat opazili na območju Velenja in Vitanja. Na večini teh območij medvedov ne pomnijo, zato je bil preplah ljudi seveda pričakovan.

»Rjavi medved ima svoja območja, kjer je stalno prisoten. Se pa posamezni osebki odpravijo »raziskovat« tudi nova območja. Lahko samo potujejo skozi pokrajino, če pa ugotovijo, da ima lokacija potencial, da ima medved mir pred ljudmi in dovolj virov hrane, lahko tudi ostane določen čas. Seveda se lahko v svoji presoji zmoti, predvsem v zvezi z možnostjo srečanj s človekom. Ljudje pač »stikamo« v vse skrite kotičke in naletimo na sledi stopinj. Potem pa je  »vse narobe«,« razlaga biolog v Javnem zavodu Kozjanski park, Dušan Klenovškek.

»Medvedja populacija iz leta v leto raste. Ko pride tretje leto, samica zapušča svoje mladiče. Samci se morajo umakniti tja, kjer ni nobenega starejšega samca, saj jim predstavljajo konkurenco,« pa vzroke, zakaj medveda opazimo na novih območjih, opiše starešina Lovske družine Podsreda Karel Šmajdek.

V Sloveniji živi okoli tisoč medvedov. Populacija teh živali se je v zadnjih dvajsetih letih povečala za okoli 150 odstotkov, predvsem po zaslugi načrtnega ohranjanja, saj je v prvi polovici 20. stoletja že pretilo izumrtje teh zveri, zato so jih zavarovali s predpisi o lovstvu in ohranjanju narave. S tem ukrepom so ponovno uspeli medveda vrniti na območja, kjer je bil prej stalno prisoten.

Za njihov stalni življenjski prostor pri nas veljajo strnjeni mešani gozdovi, najpogosteje jih opazijo v Notranjski regiji, Kočevsko-belokranjski regiji in na področju zahodnega Krasa. Ker gre za zavarovano vrsto, kvoto za odstrel medvedov predpiše okoljsko ministrstvo, po besedah Klenovška v Sloveniji letno pokončamo  preko 50 medvedov, v zadnjem letu je kvota za odstrel presegla celo številko dvesto, a je bila zaradi pritožb odločba zadržana.

Lovska zveza o uplenitvi medveda pri Halozah: Dogodek je bil daleč od lovske etike
Za štiriletnega medveda, ki ga je član lovske družine Žetale ustrelil na nočnem lovu na divje prašiče, v lovski zvezi Maribor izključujejo možnost, da je šlo za silobran, nanj se ni izgovarjal niti lovec. Strel je namreč bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«. Lahko pa da je šlo za lovsko zmoto, saj naj bi lovec v temi na razdalji 20 do 30 metrov medveda zamenjal za divjega prašiča.

A v lovski zvezi Maribor so vseeno skeptični. Od dogodka ograjujo in pričakuje, da bodo zoper kršitelja sprejeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. 

Tudi na območju Kozjanskega in Obsotelja v preteklosti že zasledili medveda

Ker medved lahko dnevno prehodi nekaj deset kilometrov, gre pričakovati, da bo prej ali slej zašel tudi na območje občin Obsotelja in Kozjanskega, kjer so njegovo prisotnost v preteklih letih že opazili. »Vsakih nekaj let se medved ali več njih pojavijo na območjih kjer jih sicer ni. Na območju Bohorja na primer je bilo pred nekaj leti kar več medvedov. Sam sem ga srečal enkrat na  približno 20 metrov razdalje. Običajno naletimo le na odtise stopinj na mehkem terenu. Medvedi, ki so preživeli tisoč in več let ob sobivanju s človekom »vedo«, da je človek za njih zelo nevaren. In zato se izogibajo srečanj z njimi,« razlaga Klenovšek.

Tudi Karel Šmajdek iz Lovske družine Podsreda se spominja prisotnosti medveda na našem območju: »Na Bohorju smo v letu 2012 zasledili enega medveda in naslednje leto še enega, v letu 2015 pa ni bilo več sledi njegove prisotnosti.«

Ali bi se medved lahko na območje Kozjanskega in Obsotelja stalno naselil, ni smiselno napovedovati, saj kot pravi Klenovšek, medved o primernosti svojega bivanjskega prostora presodi sam in ga bo, če prostor zanj ni primeren, hotel čim prej zapusti. Osnovna pogoja za naselitev sta dovolj virov hrane in območje, kjer se bo počutil varnega, kar pomeni zagotovitev pogojev, da se lahko umakne v brlog in se skrije v območje gostega grmičevja. Prisotnost medveda po besedah Klenovška ne bi imela nikakršnega vpliva na naravno ravnovesje, razen nekaj manj divjadi, ki se je polasti.

Pravilo je, da se jih ne ustrašimo

Ljudje vse bolj posegamo v gozdove in s tem življenjski prostor živali. Srečanja med človekom in medvedom veljajo za redka, saj medved velja za previdno žival, ki človeka dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Najpogostejša srečanja so spomladi, ko medvedi zaključijo svoj zimski počitek. Kako bi se odzvali, če bi srečali medveda?

Dušan Klenovšek pravi, da v kolikor obiščemo gozd, se moramo zavedati, da smo tam le gostje:  »Če vemo, da bi lahko naleteli na medveda, potem se moramo temu primerno vesti. Pogovor, če nas je več, si kaj zapojemo, udarimo z vejo po luži ali suhem deblu. Ne smemo biti »tiho kot miška« ali imeli slušalke na ušesih. Pazljivejši bodimo, če hodimo v smer vetra, ker nas težje zavoha, sliši. Zelo nespametno pa bi bilo, da bi ob novici, da se v gozdu nahaja medved, tja nosili hrano. Medved bo to hrano našel, z njo tudi naš vonj in bo pričakoval, da bo hrano zopet dobil – če ne v gozdu, pa tam od kje je prišel vonj. In še to, če ga že srečamo …  Srečanje bo neprijetno tudi zanj. Zato mirno in se poskušamo počasi umakniti. Ne škodi, če poskušamo »telepatsko« sporočiti, da mu nič nočemo. Kričanje, bližanje, udarjanje z vejami, ga sicer lahko prestrašijo, a tudi razjezijo. Imajo pa medvedi tudi »slab dan« in bi nas napadli. Tedaj večina primerov kaže, da je najbolje obmirovati na tleh.«

Velja še upoštevati, da če opazite medvedje mladiče, ki se radovedno potepajo naogrog in niso videti nevarni, se jim ne približujte, pač pa se previdno umaknite, saj medvedka ni daleč stran. Pravilo naj bo tudi, da imamo pri sprehodih po gozdu psa vedno na povodcu.

Medved se že giba na našem območju

Med nastajanjem prispevka, smo dobili obvestilo, da je medved ta čas prisoten na našem območju. Henrik Žibret iz Lovske družine Planina pri Sevnici, pravi, da so v preteklih dneh prejeli obvestilo, da so ga je videli na področju Bohorja ter na Šonovem. Sledi stopinj medveda so zasledili tudi člani Lovske družine Jurklošter.

Pravi, da se na območju lahko nahaja en medved ali več, kar bodo ugotovili z nadaljnjim spremljanjem. Ljudi, ki obiščejo gozd, poziva k previdnosti, a hkrati poudarja, da ni razloga za preplah, saj tokratna prisotnost medveda na našem območju ni osameljen primer, v preteklosti so lovci že večkrat zasledili njegovo prisotnost.

E. Š.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
142 queries in 1,666 seconds.