Novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji je Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečovniku pri Celju. Po zadnjih natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije meri v višino kar 67,02 m. To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki pa ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Večletne raziskave dreves v Mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjevropskih gozdov. Pečovniška duglazija je stara okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju.
Duglazija (Pseudotsuga menziesii) naravno raste v zahodnem delu Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli leta 1827. Najprej so jo sadili kot okrasno drevo v parkih, po letu 1880 pa v obliki večjih nasadov tudi v gozdovih. V Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju so prve duglazije posadili leta 1883. Duglazija raste hitro, proizvaja odličen les in je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. Pogosto jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot veliki up za evropske gozdove, vendar njen vpliv na naravne gozdne ekosisteme še ni v celoti raziskan in pojasnjen.
V zadnjih dveh desetletjih so celjski gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije načrtno spremljali rast duglazij v celjskem Mestnem gozdu v Pečovniku ter nadgrajevali prve raziskave iz sredine prejšnjega stoletja. Skupina gozdarskih strokovnjakov, ki jo vodi mag. Robert Hostnik, je doslej evidentirala 210 velikih dreves duglazije. Od 101 drevesa, ki jim je bila izmerjena višina, jih 46% presega višino 50 metrov, 10% pa višino 55 metrov. V Srednji Evropi sicer odrasla gozdna drevesa zrastejo do višine od 30 do 35 metrov, 40 metrov pa presežejo le redko. Terenske meritve duglazij se izvajajo s sodobnimi instrumenti in s pomočjo LIDAR laserskih posnetkov terena. Pri najvišjih drevesih pa se meritve dodatno preverjajo z najzanesljivejšo metodo merjenja z merskim trakom in plezanjem na drevo. Pri teh sodeluje izkušeni plezalec in arborist Rado Nadvešnik.
Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda Celje je najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji. Po dostopnih podatkih je tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Če bi upoštevali le drevesa, ki so bila izmerjena z najzanesljivejšo metodo z merskim trakom in plezanjem na drevo, pa je duglazija iz Pečovnika celo drugo najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 cm, premer 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3 lesa.
Za predstavitev velikank iz celjskega mestnega gozda je v pripravi nova tematska pot, ki bo obenem tudi nova pohodniška pot na priljubljeno Celjsko kočo.
“Zadnja natančna meritev, pri kateri smo sodelovali celjski gozdarji Robert Hostnik, Robert Hedl, Boštjan Hren in arborist plezalec Rado Nadvešnik je pokazala, da je najvišje izmerjeno drevo duglazije visoko kar 67,02 metra. To je za dobre štiri metre več od zadnje meritve Sgermove smreke na Koroškem, ki pa je seveda še vedno najvišje slovensko avtohtono drevo. Po dostopnih podatkih je Pečovniška duglazija šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Višja sta dva evkaliptusa iz Španije in Portugalske (72,90 in 68 m) ter za nekaj decimetrov tri duglazije iz Anglije in Nemčije (67,50 m, 67,20 m in 67,10 m),” so ob tem mejniku povedali na Zavodu za gozdove Slovenije – enota Celje.
Vabljeni k ogledu zanimivega dokumentarca o tem, kako so najvišje drevo izmerili:
