Včeraj je bilo opraljenih skupaj 25.762 testov (PCR + HAT) na virus SARS-CoV-2. Izvidi PCR testov so potrdili skupno 1.279 okužb, prejšnji teden jih je bilo 1.170.
Tudi število hospitaliziranih se še naprej povečuje in je včeraj preseglo šestotico, velik prirast pa beležijo tudi na intenzivni negi. Delež pozitivnih izvidov testov je bil spet okoli četrtine.
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije je 13.912 (včeraj 13.664) aktivno okuženih.
Opravljenih je bilo 20.564 hitrih antigenskih testov (HAGT) in 5.198 molekularnih PCR testov, ki so potrdili 1.279 okužb z deležem pozitivnih izvidov 24,6 %.
7-dnevno povprečno število potrjeno okuženih po podatkih COVID-19 sledilnika je trenutno 939 okuženih oseb. Po podatkih NIJZ-a, ki ne vključujejo tujih državljanov in neznanih okužb je bilo to povprečje 932.
Število hospitaliziranih covid bolnikov je tudi včeraj povečalo. Trenutno je hospitaliziranih 618 covidnih bolnikov, od tega jih je 138 na intenzivni negi.
Včeraj so umrli 3 bolniki oboleli za covidom-19. Od začetka epidemije je skupaj umrlo že 4.100 bolnikov s covidom-19.
V savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 224 okužb (pred tednom dni 184).
7-dnevno povprečno število okuženih v regiji je 145 (včeraj 139).
Poudarki:
- statistični podatki na regijski in državni ravni
- NIJZ doslej prejel 3816 poročil o nezaželenih stranskih učinkih
- maske na prostem od sobote niso več obvezne, razen v primerih, ko ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje dveh metrov
Epidemiološko stanje na Celjskem
V savinjski regiji se je 7-dnevno povprečno število okuženih 145 (včeraj 139). V zadnjih 7 dneh je bilo v savinjski regiji potrjenih 1.013 (+40 glede na včeraj) okužb s SARS-CoV-2, 7-dnevna pojavnost okužb pa je 392 (slovensko povprečje 311). V zadnjih 14 dneh je bilo v savinjski regiji potrjenih 2.163 okužb (+71 glede na včeraj).
V posavski regiji, kamor spada edina občina Kozjanskega in Obsotelja Bistrica ob Sotli (včeraj brez okužb), je 7-dnevno povprečno število okuženih oseb je 25 (včeraj 23).
V Splošni bolnišnici Celje se zdravi 81 covidnih bolnikov (2 manj kot dan prej). Izmed vseh trenutno hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 jih je 17 na intenzivni negi. V SB Celje so včeraj sprejeli 6 covidnih bolnikov, v domačo oskrbo so odpustili 8. V celjski bolnišnici včeraj niso zabeležili smrti med covidnimi bolniki. Skupaj je v celjski bolnišnici doslej umrlo 416 bolnikov s covidom-19.
Na Celjskem oz. savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 224 okužb (prejšnji teden 184). Največ v občini Celje 60, sledijo Žalec 32, Velenje 21, Šentjur 15, Laško 14, Braslovče 13, Slovenske Konjice 13, Vojnik 13, Prebold 5, Luče 4, Polzela 4, Šmarje pri Jelšah 4, Štore 4, Gornji Grad 3, Ljubno 3, Zreče 3, Dobrna 2, Kozje 2, Rečica ob Savinji 2, Šoštanj 2, Dobje 1, Mozirje 1, Nazarje 1, Rogaška Slatina 1, Vransko 1.
Epidemiološko stanje na nacionalni ravni
V Sloveniji je bilo včeraj potrjeno okuženih 1.279 oseb, pred tednom dni pa je bilo potrjenih 1.170. Epidemiološka situacija se je torej po praznikih in tik pred ponovnim odprtjem države začela ponovno poslabševati. Kako bo to vplivalo na odločitev vlade o nadaljnjih ukrepih bo znano danes.
Včeraj so umrli 3 bolniki oboleli za covidom-19, vsi so umrli v bolnišnicah. Od začetka epidemije pa je skupaj umrlo 4.100 covidnih bolnikov.
7-dnevno povprečje potrjeno okuženih je po podatkih covid-19 sledilnika na državni ravni 939 okuženih oseb (včeraj 923). Po podatkih NIJZ-a, ki ne vključujejo tujih državljanov in neznanih okužb je bilo to povprečje 932 (včeraj 917).
Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah se je včeraj povečalo za 19. Sprejetih je bilo 76 covidnih bolnikov (3 manj kot dan prej). V domačo oskrbo so odpustili 54 bolnikov oz. 2 manj kot dan prej. V intenzivni enoti se zdravi 9 covidnih bolnikov več kot dan prej.
Trenutno je hospitaliziranih 618 covidnih bolnikov. Na intenzivni negi se jih zdravi 138.
Prvo mesto je v zadnjem testiranem obdobju prevzela angleška različica, B.1.1.7 (56,0 %), sledi različica B.1.258.17 (40,4 %).https://t.co/kyDoOFhXK3 pic.twitter.com/AwIXC0NTU3
— NLZOH (@NLZOH_si) April 9, 2021
NIJZ prejel poročila o 3816 stranskih učinkih
Po podatkih NIJZ-a je bilo do sedaj s prvim odmerkom cepljenih že 308.522 državljanov (okoli 14,7 %), z drugim odmerkom pa 120.067 državljanov. 177.143 ljudi je bilo cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech (111.709 od teh z dvema odmerkoma), 92.009 ljudi je bilo cepljenih s cepivom AstraZenece (215 od teh je cepljenih z dvema odmerkoma), 33.065 ljudi pa je bilo cepljenih s cepivom Moderne (8.142 jih je prejelo dva odmerka).
Do zdaj so po podatkih NIJZ-ja prejeli 3.816 poročil o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti covidu-19. Največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami, ki so opisane v protokolu po prejemu cepiva proti covidu-19. Pri štirih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Povezava s cepljenjem je malo verjetna, so pa primeri še v fazi preiskav.
Posledice po cepljenju s Pfizerjevim cepivom
Obravnavane so bile štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, ko so osebe morali hospitalizirati zaradi kolapsa nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covida-19, prehodne možganske kapi, prsne bolečine, levkemije oz. limfoma. Povezava s cepljenjem je malo verjetna.
Prejeli so še prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. To so bili alergična reakcija, anafilaksija, venska tromboza, pljučna embolija, možganska kap, akutni miokardni infarkt, spontan pnevmotoraks, poslabšanje srčnega popuščanja ob okužbi dihal, padec in zmedenost ob okužbi neznanega izvora, epileptični napad, povišana telesna temperatura in bolečine v prsih ter hud glavobol. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Posledice po cepljenju s cepivom AstraZeneca
Pprejeli so 1441 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZeneca. Med prijavljenimi neželenimi dogodki je bilo resnih 16 oziroma 1,1 odstotka.
Pri dveh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Drugi primer je še v fazi preiskav. Obravnavana je bila tudi prijava resnega neželenega dogodka po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija zaradi bolečine v prsih in občutek težkega dihanja. Šlo je za osteomuskularno bolečino, povezava s cepljenjem pa je malo verjetna.
Med neželenimi dogodki v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, so prijavljeni alergična reakcija, miokardni infarkt, parestezije in izguba moči v okončinah, povišana telesna temperatura z alergično reakcijo, motnje srčnega ritma, nestabilna angina pektoris, venska tromboza in pljučna embolija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Posledice po cepljenju s cepivom Moderne
Po cepljenju s cepivom Moderne, s katerim so do zdaj opravili najmanj cepljenj, so na inštitutu prejeli 44 prijav neželenih učinkov. Med njimi je bila ena prijava resnega neželenega učinka oziroma 2,3 odstotka na glede na vse posredovane prijave. Pri starejši osebi je namreč prišlo do smrti po cepljenju. Oseba je bila kot kaže cepljenja v inkubacijskem obdobju okužbe z novim koronavirusom in zato zbolela za pljučnico,zaradi katere je umrla. Primer je še v fazi preiskave. (povzeto po MMC)
Otroci se vračajo v šole in vrtce
Ministrica za šolstvo Simona Kustec je že včeraj javnost seznanila, da se v ponedeljek, 12. 4. 2021, v vrtce in šole vračajo vsi vrtčevski in šolajoči se otroci. Za dijake prvih treh letnikov bo pouk potekal po modelu C, torej v tedenskih izmenah (polovica razredov se bo šolala v šoli, druga polovica razredov pa se bo šolala na daljavo – skupini se bosta nato izmenjevali tedensko). Pouk bo torej kot napovedano potekal tako, kot je potekal že pred 1. aprilom, ko se je država zaprla za 11 dni. Prav tako se odpirajo dijaški domovi.
Maske bodo v vseh šolskih prostorih obvezne za učenke in učence od 6. do 9. razreda, za zaposlene ter za dijakinje in dijake. Otroci od 1. do vključno 5. razreda pa bodo maske nosili v skupnih prostorih ter pri gibanju po šoli. Po novem nošenje mask pri pouku športne vzgoje ne bo več obvezno.
Glede samotestiranja je ministrica dejala, da še ne vedo točno, kdaj bo uvedeno. Prosila pa je vse, naj ukrep razumejo kot dobronamerno dodatno varovalko. Želja vseh je namreč, da šole ostanejo neprekinjeno odprte do poletnih počitnic. Odprtje šol je tudi glavna prioriteta vlade in strokovne skupine za covid-19.
Ostale ukrepe bo vlada predstavila danes.
B.S.
