Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so na Ljudski univerzi Šentjur organizirali spletno predavanje, ki ga je izvedla Barbara Zorko, članica Društva Ekologi brez meja.
Letošnje geslo »Obnovimo našo Zemljo« nas želi opozoriti, da zgolj blažitev in prilagajanje na podnebne spremembe nista edini poti pri spopadanju z okoljskimi izzivi.
Delo na odpadkih je širše prepoznano kot ključno za bolj učinkovito spopadanje s podnebno krizo. Odpadkov na svetu nastane 2 milijardi ton na leto ( za boljšo predstavo: to je površina 20 bohinjskih jezer).
Sestava odpadkov po svetu je raznolika. Globalno skoraj polovica komunalnih odpadkov predstavljajo organski odpadki. Vse probleme zaradi odpadkov potencira prisotnost plastike, ki jo poznamo manj kot 100 let. Njen delež narašča, 12 % – v razvitem delu svetu veliko večji delež. Do leta 2050 se bo delež potrojil.
Dejstvo je, da z odpadki velikokrat ne znamo ravnati. Ogromno jih konča v naravi, na odprtih odlagališčih, adhoc infastrukturi, sežigu na prostem. Tretjino vse hrane zavržemo. Recikliramo le 1 % oblačil, ki jih zavržemo. Plastika onesnažuje v vseh fazah življenjskega cikla. Slovenija je bila ob vstopu v Evropsko unijo med zelo slabimi pri ravnanju z odpadki. V petnajstih letih pa nam je uspelo z različnimi načini močno povečati stopnjo recikliranja, kar je zelo spodbudno.
Kaj lahko naredimo kot posamezniki? Prenehati moramo z linearnim razmišljanjem, ko samo porabljamo in zavržemo. Zavedati se moramo, da s preminjanjem zasnove izdelkov, podaljšujemo življenjsko dobo s popravilom, ponovno uporabo, ipd. ne da bi škodili sebi in okolju.
Zero waste hierarhija ravnanja z odpadki kaže prednostni red ravnanja z odpadki. Na vrhu je preprečevanje nastajanja odpadkov, ki je podrobneje razdelano, na dnu je odstranjevanje odpadkov, ki je še bolj nezaželjeno kot pri klasični hieararhiji. Vsakič, ko imamo problem z odpadki, vzamemo v roke hierarhijo in pogledamo, kaj lahko naredimo. Kaj je rešitev na ravni razmisleka: lahko isto zadevo dosežemo z nečim, kar sploh ne proizvaja odpadkov? Lahko isti učinek z izdelkom, ki povzorča manj odpadkov? Lahko nek izdelek večkrat uporabimo, da bo manj odpadkov? Ipd.
Ekologi brez meja spodbujaj, svetujejo in spremljajo Zero waste občine, prireditve (primer Art Kamp), namestitve (primer Hotel Ribno), ki imajo za cilj zmanjšanje količine odpadkov in povečanje ločenega zbiranja.
Še nekaj koristnih napotkov, kako lahko posamezniki prispevamo za bolj čist planet Zemlja:
- Kupovanje izdelkov brez embalaže, s povratno embalažo, z lastno embalažo
- Zavračanje plastičnih izdelkov za enkratno, uporaba izdelkov za ponovno uporabo
- Pritisk na proizvajalce, trgovce, zakonodajalce in bližnje (brand audit)
- Osebni prevzem po spletnem nakupu, naročilu hrane
- Daljši čas nošenja oblačil, Izmenjava oblačil, second hand trgovine
- Načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje, kreativna kuhinja, več lokalne in rastlinske prehrane
Ob koncu je vodja UTŽO Šentjur, Alenka Testaniere, predstavila raznolike izobraževalne vsebine, ki se bodo odvile v mesecu maju. Dietetičarka Kornelija bo 5. maja predstavila Prehrano v času epidemije Covid, s kineziologinja Karin Šket bodo 12. maja izvajali vaje za Zdravo hrbtenico, 20. maja se bodo z vlakom se bodo odpravili v Šmarje pri Jelšah na ogled botaničnega vrta in na predavanje o trajnicah in biodiverziteti Kozjanskega parka, 27. maja pa se bodo odpravili še na pohod z zeliščarjem Ivanom Brezovcem.
Vabijo vas, da skupaj z njimi odkrivate poti do novih znanj in krepite odpornost za izzive, ki jih prinaša življenje.
