Bistrica ob Sotli je pred leti po prehodu iz Savinjske razvojne agencije v Razvojno agencijo Posavje prešla tudi v posavsko statistično regijo. Z načrtovano novo pokrajinsko zakonodajo pa so občanom odprta vrata v pokrajino, ki si jo želijo. Občina jim namreč dopušča možnost, da na glasovanju izrazijo mnenje o umestitvi občine v pokrajino.
Polnoletni občani bodo v nedeljo, 14. februarja od 7. do 19. ure v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli, odločali ali želijo v Savinjsko pokrajino ali v Zasavsko-posavsko pokrajino. Trenutni osnutek nove pokrajinske zakonodaje jih sicer umešča v Zasavsko-posavsko pokrajino. Občine lahko snovalcem zakona svoje mnenje o umestitvi v pokrajino oddajo do 1. marca, velja pa omeniti, da tudi v Posavju niso naklonjeni Zasavski-posavski pokrajini, pač pa si prizadevajo za svojo samostojno pokrajino.
Po osnutku bi Zasavsko-posavska pokrajina obsegala 10 občin: Bistrico ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevico na Krki, Krško, Litijo, Radeče, Sevnico, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Sedež pokrajine bi bil v Krškem, pokrajinskega sveta v Brežicah in sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Pokrajinski svet bi štel 33 članov.
Savinjska pokrajina bi obsegala 21 občin. To so: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatino, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Sedež pokrajine bi bil v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju in sedež sveta občin v Rogaški Slatini. Pokrajinski svet bi štel 38 članov.
Razpeti med Celjem in Posavjem
Razpetost med Celjskim in Posavjem se za Bistričane vleče že iz časov prejšnjega župana Jožefa Pregrada, ki je takratni Občinski svet s stališčem, da se v Posavju kažejo boljše priložnosti, med njimi je izpostavljal, da je občina lahko resen kandidat za jedrsko nadomestilo, prepričal, da Občina izstopi iz Razvojne agencije Savinjske regije k Regijski razvojni agenciji Posavje. Hkrati pa se je sklep občinskega sveta nanašal na vključitev občine v pokrajino Posavje. Nezadovoljni občani so tedaj organizirali iniciativo, ki ji je sledila javna tribuna s predstavitvijo argumentov o sodelovanju v eni in drugi regiji, in njihovo mnenje, da naj občina ostane v Savinjski regiji. Občinski svet je nato na izredni seji v letu 2008 upošteval glas ljudstva in sprejel sklep, da občina ostane v Savinjski regiji oz. pokrajini, če bi do formalne ustanovitve teh prišlo.
Prehod v Razvojno regijo Posavje je občina Bistrica ob Sotli lahko naredila po prvem sklepu tedanjega občinskega sveta in v njej deluje še danes, v letu 2014 pa so občino priključili še posavski statistični regiji. Upravno občina še vedno sodi v UE Šmarje pri Jelšah, s tem območjem ima tudi skupne službe (denimo skupni organ OU za civilno zaščito in požarno varnost) in zavode.
Mnenja o tem, v katero regijo oz. pokrajino naj občina sodi, so bila med občani vseskozi deljena. Nekateri so več priložnosti videli v gospodarsko razvijajočem se Posavju, drugi so bili prepričani, da zgodovinsko in teritorialno mora biti del Celjskega.
Umeščenost občine v regijo oz. pokrajine je bila še posebej aktualna v zadnjem času ob ukrepih pred širjenjem novega koronavirusa, ko je občina kot del statistične posavske regije dolgo časa sodila v rdečo cono, čeprav številke o okužbah v občini niso bile visoke. Pred težko situacijo so bile pred časom tudi družine z osnovnošolskimi otroki, kajti okoliš bistriške šole obsega tudi Polje ob Sotli, ki sodi v podčetrtško občino. Za razliko od svojih vrstnikov v isti regiji, so ti otroci ostali prikrajšani poti v šolo, saj so vrata bistriške šole zaradi rdeče cone še en teden ostala zaprta.
Da gre za pomembno odločitev, je večkrat poudarjal tudi župan Franjo Debelak, sicer naklonjen Posavju. Že pred časom je obljubljal, da bodo lahko občani svoje mnenje izrazili na referendumu, a ker po njegovih besedah referendum za to zadevo ni mogoč, se je Občina skupaj občinskim svetom odločila, da občanom daje možnost odločanja na glasovanju.
Na glasovanje brez predhodnih posvetovanj
Bistričani gredo v nedeljo torej na glasovanje, ki bo odločalo ali naj se Občina ob pokrajinski zakonodaji umesti pod Celjsko ali Posavje. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer Občina ni pripravila posvetovalnih dogodkov in organiziranih kampanj, tako so bili občani prikrajšani pojasnil v zvezi s to tematiko. Je pa župan zapisal, da so občanom prepustili, da odločajo izključno po svojih željah, v želji, da na njihova mnenja s svojimi prepričanji ne bi pritiskali agresivni posamezniki.
Za našo spletni medij je župan Franjo Debelak odgovoril na naslednja vprašanja:
Pokrajine naj bi s polnimi pljuči zadihale šele čez desetletje, posamezne funkcije pa naj bi na nivo pokrajin postopoma prehajale v naslednjih letih. Kakšno vlogo bodo imele in katere naloge bodo prevzele od občin in države?
Zadeve so res še zelo v povojih in se bo pred sprejetjem zakona o tem še veliko razpravljalo in tudi spreminjalo. Osnovna ideja je, da se čim več pristojnosti glede določanja razvojnih prioritet prenese na lokalni nivo, hkrati s tem pa si nihče ne želi dodatnega birokratskega aparata. Obstoječi kader v sedanjem državnem aparatu bi se skupaj z nalogami moral prenesti na pokrajine. S tem bi se po mojem mnenju zmanjšala tudi velika centralizacija države, ki se dogaja danes. Gre za celo vrsto nalog, ki jih sedaj upravljajo na ministrstvih (okolje in prostor, šolstvo, kmetijstvo, upravne službe, gospodarstvo, zdravstvo, finance…) in bi jih lahko opravljale pokrajine same. Ob pogoju, da se prenesejo tudi finančni viri.
Občani v nedeljo odločajo o vključitvi občine Bistrice ob Sotli v Zasavsko-posavsko ali Savinjsko pokrajino, pri čemer gre poudariti, da gre za osnutek pokrajinske zakonodaje in da Posavje na primer ni naklonjeno Zasavju in si želijo svoje pokrajino. Občani pravzaprav odločajo med Posavjem in Celjskim. Kaj bi s stališča vaše občine izpostavili kot prednosti in slabosti vključenosti bistriške občine v eno ali drugo regijo?
Tako je. Na obstoječ predlog zakona o pokrajinah je veliko pripomb in različnih želja posameznih delov države, ki bi želeli svojo pokrajino. Jaz menim, da je prelagana rešitev dovolj dobra, da bi se moralo na tej podlagi delati naprej, saj sicer nikoli ne bomo prišli do pokrajin, ki pa jih nujno potrebujemo, če hočemo doseči zmanjšanje centralizacije in enakomernejši razvoj. Za vsako bodočo pokrajino je dobro, da ima dober gospodarski potencial in veliko možnih razvojnih poti. Tukaj je ena od prednosti Posavja, saj so že v sedanjih državnih načrtih planirane precej velike investicije v energetiko. Druga prednost Posavja so tako imenovana „somestja“ (Brežice,Krško,Sevnica), ki že v osnovi zagotavljajo manjšo možnost nadaljnje centralizacije, kot bi to lahko bilo v Celjski pokrajini, ki pa ima tudi svoje prednosti, saj so nekatere povezave že vzpostavljene in bi tekle naprej
V Posavju ste del tamkajšnje razvojne agencije, torej se tam dogovarjate za projekte, vezane na evropski denar, medtem ko upravno sodite v Šmarje pri Jelšah. Z letom 2021 smo sicer prestopili v novo sedemletno finančno perspektivo, ki ste jo začrtali v Posavju. Bi prehod v drugo regijo podrl načrte, ki zadevajo občino?
Prehod, ki bo temeljil na zakonu, ki ga pripravlja država bo moral upoštevati vse dosežene dogovore o razvoju posameznih področij, kar je za nas dobro. Če pa bi se hoteli sami dogovarjati o prestopu, pa bi pri tem lahko naleteli na težave.
Kultura, knjižničarska dejavnost, šolski okoliš, zdravstvo, komunala, policija so del institucij v šmarskem okolišu. Kaj bo za te dejavnosti pomenilo v primeru izbire, da občani želijo biti del Posavja? (in v primeru, da pride do premestitve, kje se bodo urejale te zadeve?)
Predlog zakona občinam ne omejuje sodelovanja izven meja regije na vseh področjih iz pristojnosti občin, tukaj se bodo lahko pojavile kakšne težave, ki pa jih bomo morali reševati od primera do primera. V odzivu občine Bistrica ob Sotli na predlog zakona o pokrajinah bo zanesljivo navedena zahteva po tem, da se vse tovrstne težave rešujejo v korist najšibkejših področij. Nobena sedanja povezava se ne ukinja, ampak bo to proces, ki bo potekal več let.
Ali glas občanov zavezuje občino oz. občinski svet, da ga bodo upoštevali?
Ne, formalno je občinski svet tisti ki o tem odloča, vendar sem prepričan, da bodo svetniki spoštovali večinsko voljo ljudi. Zato tudi upam, da bo udeležba na glasovanju čim večja in s tem tudi bolj verodostojna.
Kako bo potekalo nedeljsko glasovanje? Bo občanom zagotovljena anonimnost?
Seveda! Glasovanje poteka tako kot pri referendumu, torej anonimno.
Kaj pa s stališča »covid« situacije? Nekateri ljudje se v teh časih bojijo na javne kraje. Kako bi jih prepričali, da bi prišli in oddali svoj glas?
Zagotavljam, da bomo naredili vse, da bo glasovanje varno in pošteno.
Objavljamo pa tudi pismo člana Občinskega sveta Simone Rogine, ki nam je zapisal:
E.Š.
