12. Slomškov simpozij: Um se odpre, če je srce očarano

19. 11. 2020 19:49

Blaženi Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi in v letošnjem letu obeležujemo 220. obletnico njegovega rojstva. Slovence je združil v enotno škofijo, ki jo je prestavil v Maribor in s tem preprečil potujčevanje, bil pa je tudi velik kulturni in pedagoški delavec. Zavedal se je, da napredek naroda raste s pomočjo pisane besede, zato je sam tudi napisal 50 tiskanih del. Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je z ustanovitvijo Mohorjeve družbe širil dobre in cenovno dostopne knjige. Z ustanavljanjem nedeljskih šol pa je izobrazbo širil tudi med nižje sloje ljudi.

Za Slomška sta vzgoja in izobraževanje en sam proces, zato nam je bila tema čustvene in socialne komponente učenja in poučevanja, ki jo je Svet RS za splošno izobraževanje ponudil kot prednostno, zelo primerna za 8-urno usposabljanje, ki je namenjeno delavcev v vzgoji in izobraževanju. Spada namreč med profesionalna usposabljanja v sklopu Kataloga stalnih usposabljanj pri MIZŠ.

Organizator usposabljanja je že dvanajsto leto Ljudska univerza Šentjur, ki ga je bila letos, zaradi znanih razmer, prvikrat primorana organizirati na daljavo, preko aplikacije Zoom, so se pa med predavanji preko fotografij spomnili tudi na Slomškovo rojstno hišo.

Usposabljanje je čustveno in socialno komponento vzgoje in izobraževanja postavilo v kontekst sodobnega življenja: družine, šole in širše družbe oziroma kulture. Danes splošno priznavamo velik pomen čustvenega razvoja. Kot pravi Galimberti, se um odpre samo, če je srce očarano. Zdi se, da ima čustvena komponenta v sodobni svobodni družbi in šoli dovolj prostora, a marsikaj kaže, da večkrat temu ni tako. »V družbi blagostanja, individualizma in kulturnega nihilizma je učiteljevo poslanstvo veliko bolj zahtevno«, je poudaril prvi predavatelj, zaslužni profesor em. dr. Vinko Potočnik. Zato je še toliko bolj pomembno, da učitelj po Slomškovem priporočilu »kot ljubo sonce vsak dan posije v razred«, se neprestano izobražuje in izboljšuje svoje kompetence.

Em. Dr. Vinko Potočnik je teolog, sociolog, psiholog in pedagog ter dolgoletni prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Doktoriral je na Univerzi Gregoriana v Rimu, nato postal predavatelj za sociologijo religije in psihologijo religije. Redno predava na simpozijih pedagogom in teologom in raziskuje vrednotne in etične usmeritve, tudi s sodelovanjem v različnih mednarodnih raziskovalnih projektih. Je soavtor učbenika Etika in družba ter Državljanska in domovinska kultura in etika. V svoji bogati akademski karieri se je posvečal preučevanju sodobnega človeka ter preučevanju mesta in vloge religiozne kulture v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Poleg pionirskega dela na področju razvoja sociologije religije v Sloveniji s posebno skrbjo, predanostjo in žarom opravlja tudi svoje pedagoško poslanstvo.

Drugo predavanje je imelo naslov Radosti in pasti novih tehnologij, saj smernice pri pripravi profesionalnih usposabljanj narekujejo izreden pomen izobraževanja za celovit razvoj pedagoških digitalnih kompetenc. Izvedel ga je priznan predavatelj, psihoterapevt in vodja ambulante za odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica mag. Miha Kramli, ki je podiplomski študij iz družinske dinamike in psihoterapije opravil na medicinski fakulteti v Ljubljani, na Fakulteti za socialno delo usposabljanje sistemske družinske terapije, v ZDA pa je specializiral iz nekemičnih odvisnosti, ki se že dve desetletji ukvarja z ljudmi, ki so dejansko na robu družbe in največkrat pozabljeni od večine državnih institucij. Najprej so bili to odvisniki, ki so imeli težave z drogo, zadnja leta pa v novogoriški ambulanti za zdravljenje odvisnosti beležijo drugačen tip zasvojencev. To so tisti, ki bežijo v ugodje elektronskih naprav in so že davno prerasli dimenzije, ki izvirajo iz igralniške industrije in so bili glavna pobuda za začetek zdravstvenih obravnav nekemičnih odvisnosti.

Med predavanji in po končani izvedbi smo se poigrali tudi z aplikacijo mentimeter za boljše pomnenje vsebin. Zadnje vprašanje, ki smo ga zastavili udeležencem je bilo Kaj menite, da je potrebno, da se um odpre in je srce očarano in je nastal zanimiv ˝oblak˝, ki v sredini poudari največkrat uporabljene besede.

Poudarja, da je internet koristna stvar, ki omogoča napredek, a je lahko tudi past. Brez računalnika si ne predstavljamo več življenja: na spletu nakupujemo, plačujemo račune, komuniciramo, delamo in se šolamo in izobražujemo od doma. V enem dnevu dobimo toliko informacij, kot jih naši predniki niso v dveh letih. Nova tehnologija bo tudi v prihodnosti tesno prepletena s kariero posameznika in s tem ni nič narobe. Če pa na kavi med pogovorom s prijateljico vsaki dve minuti pogledujete na zaslon pametnega telefona in preverjate družbeno omrežje, ste že na spolzkih tleh. Ko delamo s pomočjo tablice, računalnika ali telefona nam naši možgani sporočijo, da smo utrujeni, da moramo narediti odmor. Če pa smo na napravah zaradi sprostitve, pa možgani pravijo: »bodi vedno dlje, bodi vedno bolj intenzivno, vedno več tvegaj«. Opozoril je tudi na škodljive posledice modre in led svetlobe.

Blaženi Slomšek je učil, da je veselje del življenja, kar je izražal tudi preko svojih pesmi. Kako pa veselje in možnosti, ki jih odpira pozitivna psihologija lahko načrtno gojimo in s tem razvijamo rezilientnost, so udeleženci spoznavali na delavnici v zadnjem delu usposabljanja z naslovom Razvijamo psihološko čvrstost, ki jo je izvedla dr. Tjaša M. Kos. Delavnica je v zadnjem delu potekala tudi v živo na Facebook kanalu Ljudske univerze Šentjur in je tako dostopna tudi vsem, ki jih ta vsebina zanima. Tjaša je dokončala študij psihologije, pri 24. letih pa je zaradi redke bolezni oslepela. Vendar je to ni ustavilo pri iskanju novih, boljših poti in je nadaljevala z izobraževanji iz različnih psihoterapevtskih smeri (integrativna transakcijska analiza, kognitivna vedenjska terapija, Imago partnerska terapija, metoda EMDR in druge), doktorirala pa je na Univerzi za psihoterapijo na Dunaju. Ko je oslepela, se ji je zrušil svet, sedaj pa pozitivno psihologijo živi tako v profesionalnem kot zasebnem življenju. Je mama treh otrok in deli svoje navdušenje nad možnostmi, ki jih odpira pozitivna psihologija. V delavnici je podala nekaj zanimivih zgodb, izpraševanj ter konkretnih napotkov, kako si lahko pomagamo, da bomo psihološko bolj čvrsti in posledično tudi boljši učitelji, starši, zakonci, prijatelji. (LUŠ)

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
154 queries in 1,297 seconds.