Veterani Teniškega kluba Kozje smo v soboto 12. septembra tretjič gostili teniške prijatelje iz Teniškega kluba Gorenja vas, na že šestem srečanju veteranskih dvojic.
Za uvod v tokratno srečanje smo goste popeljali v muzejsko zbirko Šola moje mame, ki jo je v župnišču v Kozjem postavil pokojni rojak Marjan Marinšek. Tu je športnike pričakala stroga učiteljica iz leta 1912, ki jih je naučila kar nekaj novih stvari. Po sprehodu skozi trg Kozje smo se vrnili v športni park in pričeli s tekmovanjem.
Tudi letos so barve obeh klubov branile po štiri dvojice, ki so se pomerile z vsemi iz nasprotnega kluba. Že prvi štirje dvoboji so pokazali, da so gostje z Gorenjske po lanskem porazu doma, tokrat spet odločeni zmagati. Povedli so namreč z rezultatom 3:1, do 5:3 smo Kozjani še držali priključek, nato pa so gostje s štirimi zmagami že prišli do neulovljive prednosti. S tremi zmagami v zadnjih štirih tekmah smo poraz le nekoliko omilili na končnih 10:6.
Zanimivo je, da so se s tem rezultatom končala prav vsa druženja, ki so dala končnega zmagovalca. Ob enem neodločenem rezultatu na prvem srečanju 2016 in nedokončanem 2018, ko je dež prekinil tekmo, smo lani Kozjani zmagali prvič, igralci iz Gorenje vasi pa tokrat že tretjič z identičnim rezultatom. Med domačimi dvojicami je največ zmag, tri prispevala dvojica Joži Zajc in Tadej Hartl, dve sta dodala Božo Sok in Blaž Hartl, eno še Roman Gradišek in Ljubo Perčič, brez zmage pa je tokrat ostala dvojica Ervin Perčič in Jožko Zalokar. Po zaključku smo se člani obeh ekip odpravili še na druženje v Vinotoč Gruska, kjer smo uživali v kulinaričnih in enoloških dobrotah. (R.G.)
