Statistika selitvenega gibanja za lani izkazuje pozitiven selitveni prirast tako na ravni države, kot na ravni regije ter večine občin Kozjanskega in Obsotelja.
V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.106. V primerjavi z letom 2018 je bilo število priselitev višje za 10 %, število odselitev pa za 12 %. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008: priselilo se je 16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2019 že dvajseto leto zapored negativen: v letu 2019 se jih je iz države odselilo 2.839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že enaindvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2019 se jih je v Slovenijo priselilo 19.052 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2019 Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 17 %), sledile pa so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica.
Največ tujcev, polovica vseh, se je v letu 2019 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine. Sledijo Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino
Četrtina (25 %) odseljenih državljanov Slovenije je leta 2019 odšla v Avstrijo, skoraj petina (18 %) pa v Nemčijo. Med pogostima državama sta še Švica in Hrvaška.
Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (28 %), sledile pa so Srbija (14 %), Nemčija (11 %) in Hrvaška (9 %).
Notranjih selitev za 5 % manj kot v 2018
V letu 2019 je bilo registriranih 98.793 notranjih selitev (sprememba naselja bivališča znotraj države) ali 5 % manj kot leto prej. Od vseh se je 6.718 prebivalcev selilo več kot enkrat.
80 % vseh se je preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
V letu 2019 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,4 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2019 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak petindvajseti.
Kako je s selitvami v regiji in Celju?
V Savinjsko regijo se je v letu 2019 iz tujine preselilo 3.990 oseb, kar je 382 več kot kot leta 2018. Izmed teh 3.990 oseb je bilo v Savinjsko regijo iz tujine priseljenih 399 (leta 2018: 453) slovenskih in 3.591 (leta 2018: 3.155) tujih državljanov.
Iz Savinjske regije se je skupaj leta 2019 odselilo 1.988 oseb, kar je 479 več kot leta 2018. Od odseljenih iz naše regije je bilo 705 (leta 2018: 689) slovenskih in 1.283 (leta 2018: 820) tujih državljanov.
Skupni selitveni prirast naše regije je bil lani pozitiven, saj se je v Savinjsko regijo priselilo 2.002 oseb več, kot se jih je iz nje odselilo. Pri čemer pa je potrebno omeniti, da je bil selitveni prirast upoštevaje samo slovenske državljane negativen. Iz Savinjske regije se je namreč odselilo 306 (leta 2018: 236) oseb več, kot se je v njo priselilo. Na drugi strani se je v Savinjsko regijo priselilo 2.308 (leta 2017: 2.335) več tujih državljanov, kot pa se je iz nje odselilo. Podobno je tudi v drugih slovenskih regijah.
V občinah Kozjanskega in Obsotelja smo imeli lani pozitiven selitveni prirast v petih od osmih občin*. Najintenzivnejše selitveno gibanje je bilo zaznati v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Šentjur in Šmarje pri Jelšah imata tudi največji pozitivni selitveni prirast. Več v tabeli spodaj:
Kako pa je z notranjimi selitvami v Savinjski regiji?
Lani se je iz Savinjske v druge slovenske regije odselilo 5.273 oseb (leta 2018: 5.180), priselilo pa 4.907 oseb (leta 2017: 4.802). Savinjska regija je že drugo leto zapored zabeležila negativni medregijski prirast.
Največ se jih je iz Savinjske odselilo v Osrednjeslovensko regijo (okoli 37 % oz. 1944 osebe) ter Podravsko regijo (okoli 33 % oz. 1744 oseb).
Toda iz teh dveh regij smo tudi v nasprotno smer dobili največ priseljencev. Največ se jih je v Savinjsko regijo priselilo iz Osrednjeslovenske regije (1.790 oseb) in Podravske regije (1.587 oseb).
*upoštevano samo selitveno gibanje za kraj sedeža občine in ne vseh krajev v občini
B.S., vir: SURS
