V Sloveniji je zaradi, oziroma s koronavirusom, do sedaj umrlo 108 pacientov, od tega 80 % v domovih upokojencev.
Največ smrti je bilo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in sicer 38. Vseh okuženih je sicer bilo 124 od 190 oskrbovancev, umirali pa so predvsem tisti nad 80 let in s pridruženimi drugimi boleznimi. 27 oskrbovancev so zdravili v celjski bolnišnici.
Z vidika Splošne bolnišnice Celje je situacijo v šmarskem domu na današnji vladni novinarski konferenci predstavil strokovni direktor dr. Franc Vindišar.
Kot je povedal, je bila SB Celje k pomoči v v domu v Šmarju vključena 21. marca. (prva potrjena okužba v šmarskem domu je bila 18. 3., prva smrtna žrtev pa 23. 3.)
V šmarski dom so iz SB Celje napotili interventno skupino, zdravnike in medicinske sestre, ki so prve dni pomagali pri oskrbi in tudi pri izobraževanju kadra, kako lahko sodelujejo in pomagajo pri obvladovanju okužbe. 27. marca so napotili še dodatno ekipo, ki je opravila pregled vseh oskrbovancev in izdelala (nezavezujoče) zdravniško mnenje glede morebitnega potrebnega zdravljenja v bolnišnici.
“V nadaljevanju smo v bolnišnici v Celju seveda sprejemali tudi oskrbovance iz doma v Šmarju. Od skupaj 54 pacientov, ki smo jih zdravili, je bilo 27 oskrbovancev doma v Šmarjah,” je povedal Vindišar.
Vseh okuženih v domu je bilo 124 oskrbovancev in 38 zaposlenih. 86 oskrbovancev je okužbo prebolelo, vseh smrti je bilo 38.
“Odločitev, da poskušamo pomagati, je bila edina mogoča v tistem času. Okužbo smo uspeli nekako omejiti. Dejstvo je, da je bila okužba izjemno naglo napredujoča. Kljub temu smo za vse tiste, ki so potrebovali obravnavo v bolnišnici, za to poskrbeli,” je še povedal Vindišar in dodal, da je odločitev o nadaljnji lokaciji zdravljenja je po dogovoru s svojci sprejela domska zdravnica.
“Skoraj 80 odstotkov vseh dokazano okuženih v domu v Šmarju je okužbo prebolelo tam.”
Minister za zdravje Tomaž Gantar: vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, so jo dobili
Na očitke predvsem iz politične opozicije, da je bilo za zdravje stanovalcev v domovih upokojencev neustrezno poskrbljeno in da bi morali vse obolele s COVID-19 prestaviti v bolnišnice, sta v ponedeljek v državnem zboru odgovarjala ministra za zdravje in za delo, Tomaž Gantar in Janez Cigler Kralj
Cigler Kralj je izpostavil, da v domovih živi slabih 19 tisoč oskrbovancev, pri čemer v 90 % domov okužbe s koronavirusom, ni bilo. V 14 domovih se je le-ta pojavila, ampak v veliki večini samo z enim ali dvema primeroma in so jih ekipe teh domov tudi uspešno zajezile oziroma stabilizirale situacijo. V štirih domovih, kjer se je virus razširil, pa so po besedah Ciglerja Kralja tako ekipe znotraj domov kot ekipa ministrstva za delo, ekipe lokalne civilne zaščite in ostalih, ki so sodelovali, vložile veliko napora, skrbi, veliko dela v to, da so jim kar najbolje pomagali.
Kot je še poudaril minister za delo, zdaj oblikujejo delovno skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb s COVID-19, v katero bo vključena stroka, predstavniki izvajalcev in obeh pristojnih ministrstev. Dodal je še, da zelo težko sprejme oceno, da so recimo ekipe domov odgovorne za te smrti.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je opozoril na zmoten podatek, da gre pri domovih za starejše občane samo za socialne zavode, saj je vrsto let s strani ZZZS v njih financiran zdravstveni program, tako za zdravstveno nego kot tudi za zdravniško oskrbo.
Visoko smrtnost Gantar pripisuje dejstvo, da gre v domovih za starejše občane, ki so stari okrog 86 let in jih spremljajo številna bolezenska stanja, zaradi katerih žal seveda tudi umirajo.
Gantar je zatrdil, da so vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, to tudi dobili. V lažjih oblikah brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice hospitalizacija ni bila primerna.
Odločitev o tem so iz rok osebnega zdravnika, ki je odgovoren za nek določen dom starejših občanov, prenesti na tim, ki bi lažje odločal o tem, za koga je dejansko smiselna bolnišnična obravnava, kdo pa takšne bolnišnične obravnave ne potrebuje, ker mu ne bi kot rezultat povzročila podaljšanja življenja ali pa izboljšanja zdravstvenega stanja.
Minister je še opozoril, da ima Slovenija, v primerjavi z drugimi državami, veliko postelj v domovih. In sicer 54,4 postelje na tisoč prebivalcev, v Italiji, pa samo 19,2 postelji na tisoč prebivalcev. “V povprečju je OECD tudi nižji od Slovenije in to je enostaven odgovor, zakaj ravno Slovenija in ravno domovi za starejše občane.”
Kot pravi dr. Rozman, imamo danes podatke, da se 40 odstotkov prenosov zgodi, še preden je oseba simptomatska. “To pomeni, da tisti prvi trenutek, ko zaznamo okužbo, četudi bi ga takoj umaknili, se je prenos že zgodil.”
“Zato smo skovali strategijo, da se dom razdeli na območje, kjer bivajo zdravi prebivalci, potem na del, t. i. sivo cono, kjer so bili kontakti obolelih oziroma suspektni in pa rdeča cona, kjer prebivajo zboleli, ampak nimajo težke klinične slike. Treba je poudariti, da 70 odstotkov starostnikov preboleva covid z lažjo klinično sliko.”
Še enkrat pa je poudaril, da edino kar rešuje življenja v domovih za starejše je, da tja okužba ne pride oziroma če že pride, da se jo čim prej ustavi.
Ta trenutek sicer na območju Kozjanskega in Obsotelja ni več nobene aktivno okužene osebe z novim koronavirusom.
In kako ste se z novim koronavirusom srečali vi? Ste se morda okužili ali je zbolel kdo v vaši družini, kako ste sprejeli ukrepe za zajezitev koronavirusa? So vladni ukrepi za omilitev posledic pripomogli tudi vam? kako ste na splošno zadovoljni z ukrepanjem državnih in lokalnih oblasti … ? Vabimo vas k sodelovanju v naši anonimni anketi (spodaj)
Create your own user feedback survey
R. Č.
