Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš je v pogovoru za lokalni radio Štajerski val predstavil, kako se v enem od večjih žarišč v Sloveniji spopadajo z nevarnim in zelo nalezljivim virusom COVID-17.
Pozornost vse Slovenije je pritegnil z odločnim nastopom v živo pred kamero Odmevov, ko je kljub temu, da ni imel dovoljenja NIJZ ter Ministrstva za izobraževanje, kar preko televizije napovedal zaprtje Osnovne šole naslednji dan.
O tej odločitvi iz 11. marca danes pravi: “Tik, preden sem šel pred kamero, sem prejel številko direktorja . Hvala bogu, da sem tega človeka poklical! Zgodil se mi je klik v glavi, kako se ustavi epidemija; o tem si se ja učil v šoli na faksu. Stojim za odločitvijo!”
In kako poteka njegov delovnik? “Ne vem, kateri dan je, koliko je ura. Moj dan se začne ob 5.15 v hlevu, ob 7h sem na občini, na štabu CZ, končam na terenu kot veterinar in seveda zvečer doma v krogu svoje družine,” je dejal za priljubljeni lokalni radio.
A ni edini, ki svoje delo začne zgodaj: “Hvaležen sem članom štaba CZ, da so vsako jutro v sejni sobi občine pred 7. uro. Z dobro voljo začnejo dan, zavzeto delajo, načrtujejo. Upam, da bomo na koncu iz te bitke vsi šli s čisto vestjo, da smo se res trudili, da smo naredili vse, kar je bilo možno.”
“Imamo okoli 150 prostovoljcev, ki so sami ponudil pomoč. Uspelo nam je spodbuditi čut za sočloveka, za Šmarčana, a ne pomagajo le Šmarčani, tudi prijatelji iz Rogaške Slovenije, Slovenije … Veliko mi pomeni, da smo stopili skupaj, da zmoremo pomagati.”
Okužba iz Šmarja? V vseh občinah so žarišča!
V okoliških občinah in krajih se pojavljajo namigovanja, govorice, skorajda obtožbe, da se okužba po širšem območju Kozjanskega in Obsotelja širi iz Šmarja ter od Šmarčanov: “Ljudje božji, v vseh občinah je enako, le da se klinični znaki še niso pojavili!”
Ter o splošni stigmatizaciji okuženih: »Naša naloga je narediti vse, da bo konec stigmatizacije. Že zdaj je treba skrbeti za to, da ti ne bo nerodno za izrečeno in zapisano na družbenih omrežjih, v medijih. To so resne stvari. Četudi je kriza, je treba biti moralen, kulturen, spodoben. Moraš biti človek, kot se reče.«
Ampak v vseh tej žalostni, na trenutke tragični situaciji so tudi utrinki veselih trenutkov:
“Večkrat se nasmejimo. Kliče nek gospod in prosi za dostavo hrane in ko se pripravimo, da zapišemo, gospod reče: “Ja, 6 l belega in 6 l rdečega pri prosil.” Res smo se iz srca nasmejali.”
Ter seveda velika zahvala:
“Ljudje, hvala za vse, kar ste naredili za nas, da ste nam pomagali, donirali opremo, da lahko zaščitimo vse, ki delajo. Znašli smo se na vse načine, klicali, pisali, prosili …” je še povedal za Štajerski val. Pogovoru lahko prisluhnete tukaj.
