So časi, ko nam v življenju gre vse po maslu, ko smo zdravi, srečni in zadovoljni. In so temnejši časi, ko nas lomijo težave, neuspehi, skrbi.
V srečnih časih radi ves uspeh pripisujemo sebi. V stiski, predvsem zdravstveni, ko čutimo, da marsikaj ni v naših rokah, pa se neredko obrnemo na višjo silo – Slovenci se že stoletja s priprošnjo obračamo k Mariji – zato tudi veljamo za Marijin narod.
Ko se zdravje povrne in življenje utiri nazaj v običajni ritem, kdaj pa kdaj pozabimo na tihe prošnje in zaobljube, ki smo jih na Boga in Marijo naslavljali ob življenjski preizkušnji. A številna verska znamenja, od križev, kapelic in navsezadnje cerkva po naših gričih in dolinah pričajo, da Slovenci ne pozabimo kar tako in znamo izkazovati hvaležnost za Božjo pomoč.
Slednje velja tudi za četverico Šmarčanov, Draga Orača, Silvo Lovrenčak, Alenko Smodej in Alojza Stoklasa. Vsak od njih se je v določenem trenutku življenja znašel v težki preizkušnji; svoje prošnje in molitve so posvetili Mariji. Zdravstveno stanje se je izboljšalo, življenjska izkušnja jih je povezala in v zahvalo medicini ter pridihu Božje pomoči so se našli v skupnem projektu – izgradnji kapelice Materi Božji.
Gradnja kapelice – postavljali so jo sami, s pomočjo domačih – je stekla na Pijovcih nad Šmarjem pri Jelšah. Silvo je prispeval zemlja, Drago sibirski macesen, Alojz kip Marije Božje Matere in Alenka zvon. Vsi so prispevali pridne roke in veliko zanosa, navdihnjenega s hvaležnostjo. V dveh mesecih je kapelica stala in v soboto 26. oktobra je bila pripravljena na svečani blagoslov.
K svečanemu dogodku so povabili mnogo ljudi – sorodnike, prijatelje, sosede in druge, ki so jim v težkih časih stali ob strani. Trenutku primerno so zapeli šmarski cerkveni pevci, na citre je zaigral Marko Stoklas, osrednje delo – blagoslov s kratkim nagovorom – pa je opravil šmarski župnik Tadej Linasi. Prireditev so s salvami zaokrožili člani Društva ročnih možnaristov iz Rogatca.
Gostitelji so zbrane povabili še k prijetnem druženju ob rujni kapljici in golažu ter sladkim in slanim prigrizkom. Naddekan Tadej Linasi pa je v njihovem imenu obljubil, da se bodo s sorodniki, prijatelji, sosedi in vsemi, ki se bodo odzvali povabilu, pri kapelici organizirano dobivali vsako leto zadnjo oktobrsko soboto.
Nova kapelica pa bo seveda stalno mirno pribežališče domačim, sosedom ali naključnim popotnikom, ki bodo v njej iskali uteho ali zgolj zahvalo za zdravje in lepoto življenja.
Fotogalerija:
R. Č.
