Ob 135. obletnici rojstva dr. Frana Lorgerja v Šmarju odprli razstavo njegovih arheoloških odkritij (foto)

18. 10. 2019 6:26

V Knjižnici Šmarje pri Jelšah so v sredo odprli domoznansko razstavo, ki so jo pripravili ob 135. obletnici rojstva dr. Frana Lorgerja, profesorja in arheologa rojenega v Šmarju pri Jelšah.

Razstava, katere avtorica je Mateja Žagar, oblikovala pa jo je Katja Šket, bo odprta do 16. novembra.

Za glasbene vložke na razstavi je poskrbela vokalna skupina Freya. Zapeli so Traunice so že zelene, Kje so tiste stezice, Venček pivskih in Dajte, dajte.

2019_10_16-fran_lorger-2-minGost odprtja razstave je bil arheolog iz Šmarja pri Jelšah, Slavko Ciglenečki, ki je pri pripravi razstave sodeloval s svojim strokovnim svetovanjem. Ciglenečki se sicer že nekaj desetletij ukvarja z arheološkim raziskovanjem, kot upokojeni arheolog in znanstveni svetnik na Institutu za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na odprtju domoznanske razstave pa je obiskovalcem strokovno predstavil življenje in delo dr. Frana Lorgerja, katerega najdbe predstavljajo pomemben prispevek v odkrivanju rimske poselitve v slovenskem prostoru.

Razstava je osnovana iz dokumentov in fotografij, ki jih hranijo v domoznanski zbirki Knjižnice Šmarje pri Jelšah, veliko jih je prispevala njihova dolgoletna sodelavka Gusta Grobin. Nekaj fotografij sta prispevala tudi Pokrajinski muzej Maribor in Celje, kjer hranijo najdbe dr. Frana Lorgerja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je njegove najdbe fotografiral tudi šmarski fotograf Slavko Ciglenečki.

Življenjska pot dr. Frana Lorgerja

Dr. Fran Lorger je bil rojen 30. aprila leta 1884, bil je starejši brat znanega šmarskega zdravnika dr. Viktorja Lorgerja. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in po maturi leta 1904 nadaljeval s študijem klasične filologije na graški univerzi, ter ga zaključil z doktoratom leta 1908. Po končanem študiju se je za nekaj časa zaposlil kot domači učitelj na Dunaju.

2019_10_16-fran_lorger-29-minK arheološkim raziskavam, s katerimi je pričel že v času študija, ga je napeljalo odkritje novca rimskega cesarja Gordijana v Grobelcah, ter številne ljudske pripovedi, ki so že takrat krožile med domačini. Najdba rimskega novca cesarja Gordijana ga je spodbudila k odkrivanju rimske naselbine v Grobelcah, kasneje je rimsko naselbino odkril tudi v Mali Pristavi.

Že leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile na Grobelškovi domačiji. Med prvo svetovno vojno je v težkih razmerah raziskoval primestno vilo rustiko na Rožnem griču pri Celju, ter rimski vojaški tabor II. italske legije v Ločici ob Savinji. V tridesetih letih se je ponovno lotil raziskovanja v domačem kraju. Izkopavanja leta 1934, ki mu jih je omogočil brat dr. Viktor Lorger, so potrdila njegovo domnevo, da gre za ostanke podeželske vile rustike iz 1. stoletja.

Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. Med njegova največja arheološka odkritja spada rimski vojaški tabor II. italske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja, v Ločici ob Savinji, ki ga je raziskoval med leti 1916 in 1918.

V Ločici ob Savinji so znanstveniki že leta 1869 odkrili opeko z žigom II. italske legije, ter domnevali, da je bila na tem mestu nastanjena rimska vojska. Poskusna izkopavanja v Ločici ob Savinji je konec 19. stoletja opravil takratni kustos celjskega muzeja Emanuel Riedl, potem ko so tamkajšnji kmetje obvestili celjski muzej, da so pri oranju naleteli na ostanke opeke in zidu. Do ugotovitev, da gre za samostojen vojaški tabor II. italske legije, je prišel dr. Fran Lorger, ki se je raziskovanja temeljito lotil leta 1916. Določil je njegovo velikost, lego in odkril nekatere stavbe v notranjosti tabora. Na raziskovanje vojaškega tabora je dr. Frana Lorgerja napotil Arheološki institut na Dunaju.

image002-1Dr. Fran Lorger je najprej raziskal velikost obzidja in pri tem ugotovil, da imajo vse štiri stranice tabora vrata. Leta 1918 je ugotovil še lego in velikost treh vrat v obzidju. Vojaški tabor je bil okrepljen z obrambnimi stolpi. V notranjosti tabora je bilo več stavb, ki so služile različnim namenom. O pomenu stavb dr. Lorger ni posebej razglabljal, kasnejša raziskovanja pa so potrdila njegova domnevanja, da je bila v vojaškem taboru tudi bolnišnica.

V času raziskovanja vojaškega tabora v Ločici je dr. Fran Lorger bival v Celju, v Zavodni, v bližini Rožnega griča na slemenu Jožefovega hriba. Zaposlen je bil kot profesor na celjski gimnaziji. Decembra je med sprehodom po Rožnem griču opazil na njivah sledove rimskih stavb. O tem je obvestil Muzejsko društvo Celje, ki mu je omogočilo raziskovanje. Na Rožnem griču je odkril primestno vilo rustiko, ki si jo je v 2. stoletju zgradil premožni Celeijan, da se je lahko iz mestnega vrveža umaknil v mirno okolico z lepim razgledom. Vila je imela posebno arhitekturo, na severni strani je stala na podpornih stebrih, ki so podpirali razgledno verando.

Ostanki fresk in štukatur, ki jih je odkril dr. Fran Lorger kažejo izredno kakovostno izdelavo in raznolike okrasne motive, ki so krasili stene primestne vile.

Več o najdbah dr. Frana Lorgerja si lahko preberete v brošuri, izdani ob odprtju razstave. Najdete jo v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.

Vabljeni k ogledu fotogalerije z odprtja razstave:

 

foto: Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
182 queries in 1,505 seconds.