Pred dnevi je bil predstavljen nov osnutek zakona o pokrajinah, ki ga je pripravila širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika.
Nov predlog predvideva 10 pokrajin, Ljubljana in Maribor pa bi imela poseben status.
Predlog zakona bi, če bo sprejet, v veljavo stopil leta 2023, v polni meri pa bi bil uveljavljen do leta 2030. Pred tem mora predlog potrditi ali zavreči še politika (tako občinska, kot državan).
Tudi z drugim predlogom zakona še niso zadovoljni vsi. Korošci namreč želijo svojo samostojno Koroško pokrajino.
Glede na nov osnutek zakona o pokrajinah občine Kozjanskega in Obsotelja ne pripadajo več Južno Štajerski pokrajini – ta v novem osnutku niti ne obstaja več – temveč Savinjski pokrajini, z eno razliko. V novem predlogu isti pokrajini ne bi pripadala občina Bistrica ob Sotli, ki je dodeljena Zasavsko-posavski pokrajini.
V Savinjski pokrajini bi po novem predlogu zakona bilo 21 občin, torej štiri manj, kot je predvideval prejšnji zakon. Savinjska pokrajina bi torej obsegala občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
Sedež Savinjske pokrajine bi bil v Celju. Sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju. Sedež sveta občin pa v Rogaški Slatini.
Bistrica ob Sotli v Zasavsko-posavski pokrajini?
Z območja Obsotelja bi kot rečeno izven Savinjske pokrajine izpadla občina Bistrica ob Sotli, ki je po prvotnem osnutku pripadala Južno Štajerski pokrajini, sedaj pa bi se pripojila Zasavsko-posavski pokrajini, v kateri bi bilo 10 občin.
Ta pokrajina bi obsegala občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Litija, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem. Sedež pokrajinskega sveta v Brežicah. Sedež sveta občin oa v Zagorju ob Savi.
Predlog prehaja v drugo fazo, ko bo o njem odločala politika
Geografi sicer ocenjujejo, da bi bilo iz razvojnega vidika, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, najbolje ustanoviti osem pokrajin (Pomurska, Podravska, Savinjska, Dolenjsko-belokranjska, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriškai n Primorsko-notranjska), a bi po tem predlogi bile nekatere pokrajine izrazito močnejše od drugih.
Strokovnjaki so nato, tudi na podlagi predlogov lokalnega okolja, občin in lokalne identitete prišli do zaključka, da je najbolje ustanoviti 10 pokrajin, s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Vse pokrajine in izjemi bi tako imele med 100 in 200 tisoč prebivalci.
Najnovejši predlog strokovnjakov je sedaj pripravljen, da se v drugi fazi določitijo pristojnosti in naloge pokrajin, sistem in viri financiranja. V to fazo se bo torej morala sedaj vključiti politika ter ministrstva. Kasneje bodo morali predlogu pritrditi še občinski sveti in vlada.
Strokovnjaki so torej zaenkrat povedali svoje. Ali bo predlog na koncu tudi obveljal za osnovo zakona o pokrajinah pa bo pokazal čas.
B.S.
