Prvi november je tisti dan v letu, ki nas spomni na vse preminule in na to, kako dragoceno je življenje. Tako se tudi letos obračamo nazaj in se spominjamo vseh velikanov s Celjskega in iz Slovenije, ki smo jih izgubili v letošnjem letu.
Kozjansko in Obsotelje: slovo od velikih imen v lokalnem okolju
Pri šestdesetih letih je preminil glasbenik Vinko Cverle, ki je deloval kot harmonikar, tekstopisec in vodja ansambla. Glasba mu je bila praktično položena v zibelko, saj sta se z njo ukvarjala že njegova strica; eden je deloval kot ljudski godec, drugi pa kot izdelovalec instrumentov za tamburaše na Kozjanskem. Tudi Cverle je za sabo pustil bogato dediščino, saj je ustvaril več kot sedemdeset skladb.
Prve majske dni pa je zagrenila vest, da se je za vedno poslovil Ivan Veber, dolgoletni učitelj Šolskega centra Šentjur. Leta 1971 je z dijaki ustanovil Društvo absolventov Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur, tudi sicer pa je bil zelo povezan s svojimi učenci, ki jim je želel omogočiti boljšo prihodnost.
Le pred nekaj dnevi pa nas je pretresla novica o smrti Marjana Čuješa, nekdanjega občinskega svetnika in nekdanjega podžupana Občine Šmarje pri Jelšah. Čuješ je bil izjemno dejaven v več društvih, petindvajset let pa je opravljal funkcijo tajnika Občine Rogaška Slatina.
Slovenija: boleče izgube v svetu zabave, znanosti in alpinizma
Slovenska glasbena scena je bila v letošnjem letu vse prevečkrat odeta v črnino. 15. februarja je slovensko javnost pretresla vest o smrti Barbare Šerbec – Šerbi, ki je osvajala srca kot pevka nekdanje skupine Agropop. V zadnjem obdobju življenja se je spopadala s hudimi zdravstvenimi težavami, ki so bile kasneje tudi usodne zanjo. V 63. letu starosti pa se je poslovil Stane Mancini, eden vidnejših slovenskih pevcev zabavne glasbe. Kasneje je prepeval pesmi narodnozabavne glasbe in nekaj let sodeloval tudi z ansamblom Zadovoljni Krajnci. 29. julija je ugasnilo življenje Tineta Lesjaka, sicer ustanovitelja ansambla Bratje z Oplotnice in sestava Pevci s Pohorja. Ves čas svojega delovanja je Lesjak učil harmonikarje na »frajtonerici«, bil je tudi sodelavec ali mentor najbolj uspešnim sestavom narodnozabavne glasbe, kot so Modrijani, Vesele Štajerke, Pogum, Navihanke, Šmarski muzikanti itd.
V letošnjem letu smo se morali posloviti tudi od skladatelja, dirigenta in džezovskega trobentarja Urbana Kodra, ki je znan predvsem po skladbi Cvetje v jeseni. V sedemdesetih in osemdesetih je deloval kot urednik za glasbo na RTV Slovenija. Veliko praznino pa je za seboj pustila humoristka Iča Putrih, ki nas je zapustila 6. februarja. Več let je na humorističnih nastopih sodelovala s humoristom in pevcem Marjanom Roblekom – Matevžem, kot humoristka pa je dve leti nastopala tudi z Avseniki.
V 60. letu starosti je preminil umetnik Milan Štefe, ki je bil od leta 1989 del Mestnega gledališča Ljubljanskega. V televizijski seriji Usodno vino je igral odvetnika Mateja Potokarja, nastopil pa je tudi v kriminalistični seriji Ekipa Bled. Poleg tega je zaigral v nekaj celovečernih filmih, med njimi Ruševinah Janeza Burgerja. Svet filma pa je utrpel veliko izgubo s smrtjo režiserke in scenaristke Polone Sepe, ki je za svoje delo prejela tudi številne nagrade. Leta 2005 je ustanovila sekcijo scenaristov pri DSFU, poznana pa je bila tudi kot hči Mojmirja in Majde Sepe.
11. marca je preminil mladinski pisatelj in slikar Ivan Malavašič, ki je začel pisati pri štiridesetih letih. Skupno je napisal okoli 93 povesti in romanov, okoli 1700 pesmi in približno 130 črtic. V knjižni obliki je izšlo 17 njegovih del. Večno slovo pa smo letos morali izreči tudi od slikarja Zmaga Modica, ki je postal prepoznaven po instalacijah in okrasitvah ljubljanskega mestnega jedra ob različnih priložnostih. Njegove slike krasijo stene marsikatere glasbene ustanove, mdr. Slovenske Filharmonije.jah in okrasitvah ljubljanskega mestnega jedra ob različnih priložnostih.
Svoje pomembno delo je za seboj pustila tudi Zinka Zorko, ki je umrla 22. marca letos. Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini. Junija pa se je za vedno poslovil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, ki je organiziral je gradnjo Gospodarskega razstavišča in sodeloval pri likovni opremi slovenskega parlamenta. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado Slovenskega umetnostnozgodovinska društva – nagrado Izidorja Cankarja, državno odlikovanje red za zasluge in nagrado glavnega mesta Ljubljana.
Veliko praznin je za seboj pustila tudi zdravnica Mojca Senčar, ki je umrla 26. maja. Delala je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kot ozdravljena bolnica z rakom na dojki je po upokojitvi prevzela vodenje slovenske organizacije Europa Donna, ki pomaga bolnicam s to boleznijo. Leta 2005 je bila izbrana za Slovenko leta.
Junija nas je po hudi bolezni zapustil novinar, publicist, poznavalec stripa, filmski in stripovski kritik, enigmatik, kolekcionar, producent in režiser trdoerotičnih filmov,…, Max Modic. V javnosti je bil prepoznaven predvsem po svojih prizadevanjih za sproščen odnos do spolnosti in za destigmatizacijo pornografije. Bil je tudi eden glavnih obrazov in nosilnih stebrov celjskega sejma erotike.
Slovensko politično sfero je 17. avgusta pretresla smrt Janeza Omana. Leta 1988 je na povabilo Emila Erjavca prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Leta 1996 mu je bilo podeljeno državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Mesec in pol kasneje pa smo se morali posloviti od Cirila Metoda Pungartnika, nekdanjega župana Občine Trebnje ki je deloval tudi kot poslanec Liberalne demokracije Slovenije.
V črnino so se odeli tudi ljubitelji alpinizma, saj je julija v 27. letu starosti umrl plezalec Janez Svoljšak med odpravo na goro Tahu Rutum v Pakistanu. Leta 2016 je postal evropski prvak v lednem plezanju v Rabensteinu ter zmagovalec na eni tekmi in tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v lednem plezanju. Leta 2017 je prejel Bloudkovo plaketo za »za pomemben tekmovalni dosežek v športu«. Kot strela z jasnega pa je slovensko javnost septembra pretresla vest o smrti Davorina Karničarja v delovni gozdarski nesreči. Karničar je od leta 1980 opravil preko 1000 alpinističnih tur, presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Vsem pa bo za vedno ostal v spominu kot prvi človek, ki je neprekinjeno smučal z vrha sveta, Mount Everesta.
