Letošnja jesen bo v Kozjanskem parku še posebej pestra. Pripravljajo namreč tri velike projekte: 20. Praznik kozjanskega jabolka, odprtje Grajske poti v okviru projekta LIFE NATURAVIVA in nove aktivnosti v projektu približevanja biosfernega območja prebivalcem.
Jubilejni 20. Praznik kozjanskega jabolka
Letošnjo jesen se bodo s prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka že 20. poklonili visokodebelnim travniškim sadovnjakom. Prireditev je iz skromnih začetkov prerasla v eno največjih in najodmevnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji, pa tudi širše.
Prireditve praznika bodo simbolično potekale od 20. septembra do 20. oktobra, najbolj odmeven sejemski del pa se bo tradicionalno odvijal drugi vikend v oktobru v soboto, 12. in v nedeljo 13. oktobra. Letošnje sejemsko dogajanje bo odprl minister za okolje in prostor Simon Zajc.
V vseh teh letih je prireditev ostala zvesta svojemu poslanstvu in se razvila v osrednjo in zelo odmevno okoljsko, etnološko in naravovarstveno prireditev domačinov brez »globalnega« kiča in kramarije. Postala je tudi eden od največjih naravovarstvenih in okoljskih dogodkov v državi, zato sejemsko dogajanje opisujejo kot »okoljski sejem z dušo«.
Na prireditvi, ki se odvija na trgu Podsreda se predstavljajo ekološke kmetije, tradicionalni obrtniki, društva, skupaj na 145 stojnicah. Celotno sejemsko dogajanje popestrijo s kulturnim programom kjer se zvrstijo ljudski pevci in godci, harmonikarji, folklorne skupine, mažuretke… skupaj preko 200 nastopajočih.
V sklopu prireditve vsako leto, že enajsto leto zapored, podelijo naziv “Carjevič”– najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto, naziv “Štrudlmojstr-ca”– ta naziv si pridobi oseba, ki po mnenju komisije speče najboljši “študl”. Vsako leto pripravijo tudi tekmovanje v najdaljšem olupu jabolka. V lanskem letu je najdaljši olup uspelo narediti Martinu Magdalencu. Dolžina olupa je znašala kar 730 cm.
Na Prazniku kozjanskega jabolka tradicionalno podelijo tudi blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park. Ta je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev, ki so pridelani in predelani na naravi in ljudem prijazen in trajnostni način. Blagovno znamko lahko pridobijo kmetje, obrtniki in organizacije, ki delujejo na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka in biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje.
V preteklih dneh so na treh lokacijah v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Podčetrtku postavili tudi ulično razstavo – Praznik kozjanskega jabolka.
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
V preteklem letu se je z namenom povečanja prepoznavnosti biosfernih območij v Sloveniji povezalo šest lokalnih akcijskih skupin in upravljavci treh biosfernih območij. Nastal je projekt sodelovanja »Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem«, sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
V partnerstvu šestih LAS aktivno sodeluje tudi Kozjanski park in sicer skupaj z Regionalno agencijo Sotla in z Regionalno agencijo Posavje.
Tri biosferna območja (BO): BO Julijske Alpe, BO Kras ter BO Kozjansko in Obsotelje so povezana v projekt, s katerim želijo skupaj s prebivalci območij dokazati, da je lahko UNESCO znak priložnost za trajnostni razvoj.
Kozjanski park je tudi del UNESCO programa Človek in biosfera (Man and biosphere), ki poteka že od leta 1971. Njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Svetovna mreža biosfernih območij vključuje danes 651 biosfernih območij v 120 državah.
MAB dan biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje
V petek, 13. septembra so na gradu Podsreda v okviru 7. Festivala ekološke hrane in Kuhinje na gradu Podsreda predstavili projekt in kratki ozaveščevalni film o Biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje.
Odprli pa so tudi fotografsko razstavo Magična narava 2018 (v okviru projekta Life Naturaviva) na grajskem podstrešju.
17. in 18. septembra bodo v Podsredi in v Krškem izvedli delavnice za lokalne ponudnike in društva, kjer bodo predstavili projekt, blagovno znamko Sožitje ter skupaj z iskali razvojne priložnosti, ki jih lahko prinese status biosferno območje.
Projekt “Biodiverziteta – umetnost življenja”
V Kozjanskem parku že od septembra leta 2017 sodelujejo v 5-letnem komunikacijskem projektu “Biodiverziteta – umetnost življenja” z akronimom LIFE Naturaviva.
Projekt je sofinanciran iz sredstev LIFE – finančnega instrumenta Evropske unije za okolje in podnebne ukrepe (60%) ter Ministrstva RS za okolje in prostor (10%). Celotna vrednost projekta je 2.482,242 evrov, delež Kozjanskega parka pa je 262.691,00 evrov.
Vodilni partner projekta je Nacionalni inštitut za biologijo, sodeluje pa še 9 ostalih partnerjev, od tega kar 5 slovenskih naravnih parkov. Partnerji so: Kozjanski park, Triglavski narodni park, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Goričko, Notranji regijski park, Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Kozjanski park ima v sklopu projekta, ki se bo zaključil avgusta 2022, načrtovane številne aktivnosti. Nekatere so že izvedene, druge pa se bodo realizirale še v prihodnje.
Letni kino na prostem
Med najpomembnejšimi je letni kino na prostem pod grajskimi zvezdami gradu Podsreda, s katerim obiskovalcem gradu in parka ponujajo dodatne brezplačne vsebine – vrtijo filme z naravovarstveno tematiko in tako širši javnosti na poljuden in zabaven način predstavljajo pomen in ohranjanje biotske pestrosti.
Letni kino je zelo dobro sprejet med lokalnim prebivalstvom kar dokazuje dober obisk projekcij in pozitiven odziv obiskovalcev. Če vreme dovoljuje po projekcijah postavijo tudi svetlobno piramido za nočno opazovanje metuljev.
Ena izmed pomembnejših projektnih nalog je tudi promocija projekta in biodiverzitete na različnih dogodkih kot so sejmi, lokalne prireditve in razstave. Velik pomen dajejo tudi izobraževanju in ozaveščanju različnih ciljnih skupin o pomenu biodiverzitete preko strokovnih predavanj, naravoslovnih izobraževalnih dnevov in delavnic. Številnim obiskovalcem parka in gradu Podsreda skušajo približati pomen biotske pestrosti tudi preko kratkega promocijskega filma, ki je nastal v sklopu projekta.
Organizirali so tudi študijsko turo z deležniki v drugo zavarovano območje in sicer so letos maja peljali učitelje in učence šol iz Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje v Triglavski narodni park.
Načrtujejo še izdajo knjižice Okoljske zgodbe, ki bo vsebovale zanimive zgodbe o živalskih in rastlinskih vrstah v Kozjanskem parku, nadaljevali oz. začeli pa bodo tudi z ostalimi aktivnostmi s katerimi bodo osveščali in promovirali bogate biotske pestrosti našega območja in celotne Slovenije.
Grajska pot Podsreda bo uradno odprta v prvi polovici oktobra
Največja projektna aktivnost Kozjanskega parka pa je ureditev 2 km dolge interaktivne Grajske poti Podsreda, ki bo povezala srednjeveški trg in grad Podsreda.
Dela na Grajski poti so trenutno v teku in se bodo zaključila do 8. oktobra 2019 ko bo imeli tudi uradno odprtje poti.
Gradbena dela na poti so že zaključena. Vključevala so ureditev grajskega ribnika, razširitev poti na določenih delih, postavitev jeklene varovalne vrvi v dolžini 30 metrov na najnevarnejšem delu poti, postavitev 90 lesenih stopnic na najstrmejšem delu poti, postavitev štirih lesenih mostičkov, izdelava kamnitih oblog struge preko poti,… V tem mesecu pa bodo postavljene še dvojezične table s številnimi animacijskimi elementi in klopi. Pot bo imela 14 točk in 9 animacij, kjer si bodo obiskovalci lahko prebrali zanimivosti o poti ter se tudi preizkusili v svojem znanju. Izdali bodo tudi slovensko in angleško zgibanko o Grajski poti.
Odprta razstava Magična narava
Pred dnevi so uradno odprli gostujočo fotografsko razstavo – Magična narava na grajskem podstrešju.
Razstava je nastala v okviru drugega mednarodnega natečaja naravoslovne fotografije Magična narava 2018, ki ga organizira vodilni partner projekta LIFE Naturaviva Nacionalni inštitut za biologijo skupaj z Združenjem naravoslovnih fotografov Slovenije.
Na letošnji natečaj je prispelo več kot 4300 fotografij 264-ih fotografov iz 46 držav. Za naravoslovnega fotografa leta 2018 je bil proglašen Mikhail Korostelev iz Rusije, Slovenski naravoslovni fotograf pa je postal Miran Krapež. Šestdeset najboljših fotografij po izboru ocenjevalne žirije, vključno z obema zmagovalnima, si lahko ogledate v elektronskem katalogu, ki je objavljen na spletni strani projekta. Na fotografski razstavi na gradu Podsreda bodo do 15. novembra 2019 na ogled nagrajene fotografije vseh 6 različnih kategorij, ki prikazujejo neverjetno magičnost naše narave, opozarjajo pa tudi na minljivost in naš odnos do nje.
