Razgibano in raznoliko Kozjansko se nam skozi leto ponuja v vsem svojem bogastvu. Tistim, ki živijo v tem okolju je ohranjena in obdelana krajina nekaj samoumevnega.
Pogosto je tako moč srečati domače in tuje turiste, ki pridejo na območje Kozjanskega in Kozjanskega parka s ciljem, da ga bolje spoznajo. Med njimi so številni, ki spoznavajo še ohranjen rastlinski in živalski svet.
V teh toplih dneh julija bo večina kmetovalcev začela opravljati drugo košnjo travinja. Na Vetrniku in Oslici pa se v svojem bogastvu še bohotijo posamezni travniki in čakajo, da kmetje opravijo prvo in edino košnjo. Največ so to tako imenovani suhi travniki, ki so jih do današnjih dni lastniki ohranili na skromnih in strmih kmetijskih zemljiščih.
Pred leti smo poslušali uvodna predavanja, ki jih je izvajala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, s katerimi so predstavljali novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in neposrednih plačil v kmetijstvu. Zaradi številnih sprememb v načinu kmetovanja in krčenju sredstev so bili med kmetovalci temu primerni negativni odzivi. Na našem območju se v tovrstne Kmetijsko okoljsko podnebne ukrepe ni vključilo veliko kmetij, pa čeprav z načinom obdelave izpolnjujejo pogoje.
Pogosto je na kmetijah za nevključevanje bil razlog, da so ukrepi za dodatno vloženo delo premalo finančno stimulativni, potrebno bi bilo dodatno vodenje evidenc in prisotnost strahu pred sankcioniranjem zaradi morebitnih napak. Med njimi so ukrepi, ki vzpodbujajo ohranjanje posebnih traviščnih habitatov na travinju s poznejšim časom košnje, omejujejo vnos dušika, dovoljujejo samo spravilo sena in puščajo dele travnika nepokošene.
Cilj tovrstnih ukrepov je, da se na travniških površinah ohrani čim večja biotska raznovrstnost. Ne samo, da so tovrstni travniki zelo vrstno pestri in barviti, ampak imajo rastline tudi možnost, da cvetijo in odvržejo seme, ter se po naravni poti obnavljajo in ohranjajo. Ko se približamo tovrstnim travnikom že s prostim očesom vidimo in slišimo, kako pestro je življenje na njih. Veseli, da pogosto še lahko opazimo številne redke vrste metuljev, kobilice, čričke,…, a hkrati obstaja bojazen, saj jih je je opaziti vedno manj.
V Kozjanskem parku so zato veseli vsakega posameznika, ki se odloči, da pristopi k izvajanju Kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepov na kmetijskih površinah, ker na ta način prispeva k ohranjanju okolja in biotski raznovrstnosti.
Način izvajanja tovrstnih ukrepov si lahko ogledate tudi na kmetijskih zemljiščih v lasti Kozjanskega parka.
A.Č.
