Precejšen del Kozjanskega, ki je bilo takrat še povsem drugačna krajina, polna majhnih, skromniih lesenih hiš, kritih s slamo in navidez trdnih kamnitih zgradb je 20. junija 1974 prizadelo več potresov.
Najmočnejši se je zgodil ob 18. uri in 8 minut po lokalnem času; imel je magnitudo 4,8, največji učinki pa so dosegli VII. stopnjo po EMS. Žarišče je nastalo v globini približno 13 km. Njegov vpliv je zajel območje s polmerom okoli 150 km ali 70.000 kvadratnih kilometrov.
Najbolj prizadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer je bilo poškodovanih okoli 1.000 zgradb v več kot 80 zaselkih.
Glavni potres so čutili prebivalci vseh večjih slovenskih mest, razen na Koprskem, pa tudi v severovzhodni Italiji, večjem delu Avstrije in severovzhodne Hrvaške, vključno z Zagrebom.
Potresom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. Med potresi so nastali številni novi plazovi, obnovili pa so se tudi nekateri stari.
Poškodovanih je bilo okoli 5.300 zgradb, od katerih so jih kasneje veliko porušili (okoli 1000): v občini Šmarje pri Jelšah 3630, v občini Šentjur 1309, v občini Celje okoli 344 in v občini Slovenske Konjice 14.
*na naslovni sliki potresna opazovalnica, ki jo je našje območje dobilo po “dobrotresu”, postavljena pa je v Dobrini na hribu Žusem; vir ostalih fotografij: ARSO
