Šmarski podeželski zdravniki naše prednike zdravili od leta 1870 (#razstava)

25. 5. 2019 16:02
Otvoritev razstave je pritegnila lepo število obiskovalcev
Otvoritev razstave je pritegnila lepo število obiskovalcev

Danes, ko se marsikje v Sloveniji srečujejo skorajda s kolapsom javnega zdravstvenega sistema in smo v šmarski ter okoliških občinah še lahko zadovoljni, da sistem primarnega zdravstva za zdaj  dobro deluje, je priložnost, da spoznamo tudi zgodovino medicinskih storitev na našem območju.

V mali dvorani šmarskega kulturnega doma si namreč lahko ogledate razstavo Šmarski podeželski zdravniki 1870-1970, ki predstavlja življenje in delo prvih ljudskih zdravnikov v Šmarju pri Jelšah.

Ob nedavni otvoritvi razstave je, skupaj z avtorico Matejo Žagar, zgodovino zdravniške prakse na Šmarskem predstavil dolgoletni domači zdravnik in nekdanji direktor Zdravstvenega doma Janez Čakš, dr. med.

smarski-zdravniki4
Kulturni dogodek je s petjem in igranjem na klavir popestrila Blanka Čakš

Javno zdravstveno službo smo v slovenskih deželah, ki so sodile pod Avstro-Ogrsko, dobili že leta 1870, ko so sprejeli Zakon uvedbi in uredbi javne zdravstvene službe v Avstro-Ogrski.

Prvi zdravniki so delovali kot okrožni zdravniki. Bili so zasebniki, ki so, kot je uredila monarhija, brezplačno zdravili reveže, drugi pa so za zdravstvene storitve plačevali (za to jim niso posebej odtegovali davka, oziroma prispevka, kot je to v sodobnosti).

josip-vosnjak1V Šmarje je takrat na povabilo Franca Skaze prišel  Šoštanjčan dr. Josip Vošnjak, ki je srednjo šolo in medicinsko fakulteto končal na Dunaju (od 1863 je bila sicer ta tudi v Gradcu).

V Šmarju je Vošnjak, ki je bil tudi politično aktiven kot poslanec v Štajerskem deželnem zboru, ostal le dve leti, nakar je leta 1872 mirno in zaspano podeželsko okolje zamenjal za Ljubljano.

Na Kranjskem je bilo sicer tisti čas okoli 70 zdravnikov in ranocelikov – manjše rane pa so oskrbovali brivci in še kdo.

Jožef Rakež, dr.med

jozef-rakezŠmarje pri Jelšah je bilo nato dolgih 21 let brez stalnega zdravnika, dokler ni v naš kraj leta 1893 prišel Korošec Jožef Rakež, ki je medicino doštudiral v Gradcu. Ta je kot šmarski banovinski zdravnik in sreski sanitetni referent deloval vse do svoje upokojitve leta 1935.

Bil je znan po svoji strokovnosti, smislu za humor in narodni zavednosti. Pred prvo svetovno vojno se je zavzemal za rabo slovenskega jezika v uradih in šolah, več let je deloval v krajevnem šolskem odboru in odboru šmarske Hranilnice in posojilnice. Umrl je v Šmarju leta 1943

Viktor Lorger, dr. med

viktor-lorgerDomačin, rojen v Šmarju pri Jelšah leta 1891, je gimnazijo končal v Celju, študij medicine pa začel v Gradcu, a ga prekinil zaradi 1. svetovne vojne, ko je oblekel vojaško suknjo ter služil svoji domovini Avstro-Ogrski. Leta 1915 je bil v Galiciji zajet s strani Ruske vojske in bil poslan v ujetništvo v Sibirijo.

Po izstopu Rusije iz vojne se je vrnil, po vojni leta 1922 končal študij medicine in dve leti kasneje odprl zasebno zdravniško operacijo v svoji (Lorgerjevi) hiši v Šmarju. Delal je v medicinsko neurejenih razmerah, brez antibiotikov, s pomanjkljivo opremo, a vseeno ni imel smrtnega primera. Leta 1933 je na domu bolnice opravil prvo transfuzijo krvi po Percyju.

Kraljevina SHS je v tistem času sicer že dobivala prve zdravstvene domove. Na našem območju je bil prvi zgrajen leta 1930 v Rogatcu. Šmarje ga je dobilo šele po 2. svetovni vojni, leta 1951.

Viktor Lorger je bil seveda prvi upravnik Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki je deloval v Skazovi hiši. Imel je zdravstveno in zobozdravstveno ordinacijo, v kateri sta delovala zakonca Amalija in Avgust Anderluh.

Z zasebno ordinacijo Viktorja Lorgerja je bila povezana tudi reševalna služba, ki so jo ustanovili leta 1946 pri lokalnem Rdečem križu, avtomobil pa je imela parkiran pod lipo ob Lorgerjevi hiši. Reševalca-šoferja je aktivirala policija.

Viktor Lorger je bil v Šmarju vsesplošno aktiven. Med leti 1934-36 je bil tudi predsednik občine. Uredil je vodovod in prvi bazen v Šmarju. Bil je tudi latnik prvega šmarskega avtomobila, ki je bil znamke Mercedes.

V Šmarju je kot zdravnik delal do upokojitve leta 1964.

smarski-zdravniki3
Klik za povečavo

prim. mag. Joško Majhen, dr. med

josko-majhenJoško Majhen, rojen leta 1927 na Jelšingradu v Šmarju, kjer je bil njegov oče oskrbnik, je medicino doštudiral v Zagrebu leta 1953. Nekaj časa je delal v Slovenj Gradcu, nato pa je prišel v Šmarje in bil leta 1960 imenovan za upravnika zdravstvenega doma.

Ta je nove, večje prostore na mestu, kjer stoji še danes, dobil dve leti kasneje, 1962. V tistem času so se po Sloveniji pospešeno gradili zdravstveni domovi s svojo enako, tipično arhitekturo. Leta 1960 je bilo v Sloveniji 84 zdravstvenih domov.

Majhen je 1971 zasedel mesto vodje splošne medicine v Zdravstvenem domu Celje in bil dve leti kasneje imenovan za direktorja v takratnem regionalnem zdravstvenem domu. Nato pa je od leta 1978 do smrti leta 1988 delal kot direktor ZD Šmarje pri Jelšah.

Večino časa je posvečal delu zdravnika splošne medicine, poleg tega je skrbel za organizacijo zdravstva v celotni takratni občini Šmarje pri Jelšah, ki je zajemala območje sedanje Upravne enote.

Amalija Anderluh

amalija-anderluhŠmarje pri Jelšah pa je leta 1948 dobilo tudi prvo zobozdravstveno ambulanto, ki jo je vodila Amalija Anderluh. Belokrajnka se je v Šmarje poročila leta 1933 z Avgustoma Anderluhom, ki je bil med leti 1947 in 1955 predsednik krajevnega, oziroma občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah.

Ob koncu vojne sta imela v Šmarju svoj zobotehniški laboratorij, po vojni pa sta se preselila v Šmarje in v Skazovi hiši odprla ordinacijo. Kasneje sta imela zobno ambulanto tudi v svoji hiši v Šmarju, ki stoji ob božji poti k sv. Roku.

Razstavo Šmarski podeželski zdravniki 1870-1970 si v avli KD Šmarje pri Jelšah lahko ogledate do 28. junija.

R. Č.

 

smarski-zdravniki-5

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
173 queries in 0,722 seconds.