Rogač je dobro prepoznan hrošček, ki v poletnih večerih nerodno poletava naokoli. Je največji hrošč v Sloveniji, ki s svojimi »kleščami« prestraši marsikaterega otroka. Ampak v resnici je hrošček popolnoma nenevaren, saj svoje klešče uporablja za osvajanje samic in včasih za obrambo pred tekmeci.
Odrasli rogači (Lucanus cervus) se prehranjujejo z drevesnimi sokovi. Njihove ličinke se prehranjujejo z glivami in razpadlim materialom, kot je razpadel les. Današnji gozdovi so »počiščeni« v smislu, da so tla polna listja, malo podrastja in nikjer ni videti podrtih starih dreves poraslih z glivami in mahom. Pozabljamo, da je lahko podrto in razpadlo drevo življenjski prostor živim bitjem, kljub temu da za nas, ljudi, nima nobene vrednosti.
In prav takšen je rogač, ki za svoj podmladek potrebuje star hrastov les. Samice hrošča odložijo jajčeca okoli 30 cm v tla pod trohnečim lesom ali med trohneče korenine. Iz jajčec se razvije ličinka, ki grizlja majhne organske dele in raste tako kot naši otroci. Ko dopolnijo 4 leta, se spremenijo v odrasle hrošče, ki jih mi po navadi videvamo. Ampak žalostno, odrasli hrošči živijo le slaba 2 meseca. V tem času si samec poišče samico, s katero ustvarita novo družino.
Rogačem primanjkuje trohnečih dreves. Pomagate lahko tudi vi
Novodobni problem je, da tem markantnim hroščem primanjkuje trohnečih dreves. V okviru potekajočega projekta »Vezi narave« so zato naravovarstveniki postavili 50 gnezdišč za rogače v Obsotelju. Njim namenjene »hiše« so sestavljene iz delno trohnečega hrastovega lesa nameščenega v dveh nadstropjih. Pomaknjena so v večinoma osončeno nizko grmičevje v bližini vitalnih hrastov skriti pred radovednimi človeškimi očmi.
Gnezda so v dogovoru z dobrosrčnimi lastniki, ki privolijo v koriščenja zemljišča, postavljena večinoma na privatnih zemljiščih, za kar so jim naravovarstveniki predvsem pa rogači, izjemno hvaležni.
Niso pa gnezdišča edina aktivnost, ki poteka v okviru projekta. V prihajajočih mesecih bodo naravovarstveniki sadili hrastove sadike in odkupili stare, debele hraste z že kakšno posušeno, odlomljeno vejo. Najbrž se sprašujete zakaj?
Vse zaradi izboljšanja življenjskega prostora hroščev, kot sta rogač in hrastov kozliček, posledično tudi za ptice duplarice, netopirje in druge nevretenčarje. Cilj odkupa je, da lastnik drevesa ne poseka in ostane v gozdu. Posadili bodo tudi sadike hrastov in s tem dolgoročno poskrbeli za potencialno naselitev omenjenih hroščev.
Če pa se je v vas vzpodbudila želja po sodelovanju in živite v 250 metrskem pasu ob Sotli in njenih pritokih (Nezbiški in Tinski potok, Buča, Bistrica ter Mestinjščica) v občinah Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli ter bi želeli na svoji parceli posaditi sadiko hrasta v namen dolgoročnega zagotavljanja življenjskega prostora hroščev, kontaktirajte Zavod RS za varstvo narave Celje (kontakt spodaj). Prav tako, če imate oziroma veste za kakšen star hrast obsega nad 80 cm in še v kratkem ni namenjen za posek.
Več informacij dobite na (03) 4260 343 ali po elektronskem naslovu [email protected]
D.K., foto: Danijela Kodrnja in Gregor Kalan (naslovna slika)
