Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen, povezan s tradicijo, kulturo, šegi in običaji.
V Šmarju pri Jelšah se ljudje tega dobro zavedajo. Zato so v zavodu TŠM Šmarje ponovno organizirali pustno rajanje pred kulturnim domom, katerega se je letos udeležilo izjemno veliko število Šmarčanov in tudi maškar iz sosednjih občin.
Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira iz časa pred krščanstvom. Veselimo se ga vsi, o njem pa pravzaprav ne vemo prav veliko. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju, pred tem obdobjem pa so predvsem po starem Rimu divjale grozljive maske, ki naj bi predstavljale umrle prednike.
Naši predniki so ob tej priložnosti izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bo sam obred iz dežele pregnal zle duhove, jo očistil temnih sil in priklical toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila.
Šmarje so obiskali tudi celjski kurenti in dogodku dodali piko na i. Organizatorji so podelili nagrade za najbolj inovativne maske.
oglejte si videoposnetek:
oglejte si tudi nekaj foto utrinkov:
Ž. A.
