Kot kaže zadnja raziskava ključnih kazalnikov zdravja, smo z nekaterimi rezultati občin Kozjanskega in Obsotelja lahko za zgled, nekateri kazalniki pa bi nam morali povzročiti vsaj kanček skrbi.
Slika zdravja postane nekoliko drugačna, če splošno zdravstveno sliko Slovenije preslikamo v evropsko povprečje, saj je Slovenija v skupini evrospkih držav (28 EU + 6 nečlanic) pogosto v družbi tistih, katerih kazalniki zdravja niso najboljši.
Kot v letošnji raziskavi ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo največ bolniško odsotnega delovno aktivnega prebivalstva v občini Bistrica ob Sotli (povprečno 17,3 dneve na delovno aktivnega prebivalca občine). Najmanj dni bolniške odsotnosti beležijo v občini Rogaška Slatina (povprečno 12,2 dni na delovno aktivnega prebivalca občine). Preostale občine KiO se gibljejo okoli slovenskega povprečja, ki je 14,4 dni.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka je nadpovprečno visok v prav vseh občinah KiO (23,9 do 27,2 ljudi na 100 prebivalcev). Največ ljudi ta zdravila jemlje v občini Podčetrtek, kar 27,2 na 1oo prebivalcev, najmanj pa v občini Šmarje pri Jelšah (23,9 ljudi na 100 prebivalcev). Slovensko povprečje je 23,4.
V vseh občinak KiO razen v občini Bistrica ob Sotli (4,7 ljudi na 100 prebivalcev) smo tudi nad povprečjem pri prejemanju zdravil za sladkorno bolezen. Največ ljudi ta zdravila jemlje v občini Dobje (6,7 na 100 prebivalcev). V preostalih občinah KiO se število ljudi, ki prejemajo ta zdravila giblje med 5,5 in 6,4 ljudi na 100 prebivalcev. Slovensko povprečje je 5,1.
Rogaška Slatina (12,3 na 100 prebivalcev), Dobje (13,6 na 100 prebivalcev) in Bistrica ob Sotli (12,4 na 100 prebivalcev) so občine v katerih nadpovprečno veliko ljudi prejema zdravila proti strjevanju krvi. Druge občine so pod slovenskim povprečjem, ki je 11,8. Najmanj ljudi na 100 prebivalcev jemlje ta zdravila v občini Podčetrtek (10,9).
Pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi smo v skoraj vseh občinah KiO pod slovenskim povprečjem (2,1 srčnih kapi na 1000 prebivalcev). Nad slovenskim povprečjem sta le občini Podčetrtek in Kozje z 2,2 oz. 2,8 srčnih kapi na 1000 prebivalcev.
Drugačna je slika pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi, pri čemer v prav vseh občinah KiO presegamo slovensko povprečje, ki je 2,6 ljudi na 1000 prebivalcev. Največ primerov, vel kot dvakratnik slovenskega povprečja, možganske kapi je v občini Dobje, kjer so zabeležili kar 5,4 možganskih kapi na 1000 prebivalcev. V preostalih občinah KiO je število teh med 2,9 in 3,7.
Raziskava kaže, da smo pri številu novo odkritih rakavih obolenj v skoraj vseh občinak, razen v občini Kozje, pod slovenskim povprečjem.
Še najbolj izstopamo pri na novo odkritih rakavih obolenjih debelega črevesa in danke. Kar pet občin namreč krepko presega slovensko povprečje, ki znaša 77 novih primerov na 100 tisoč prebivalcev. To so občine Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Rogaška Slatina in Šentjur. Najbolj odstopajo v občini Dobje s 105 primeri na 100 tisoč prebivalcev. Delno bi lahko takšne rezultate povezali tudi z dejstvom, da je odzivnost v programu SVIT v občinah KiO (razen v občini Šentjur) veliko nižja od povprečne odzivnosti na ravni države (64,3 %). Najmanjša odzivnost je v občini Rogatec (55,4 %), najvišja pa v občini Šentjur (65,2 % odzivnost).
Pri na novo odkritih primerih raka dojke smo nad slovenskim povprečjem, ki znaša 118 na novo odktirih rakov dojke na 100 tisoč prebivalcev, le v občini Bistrica ob Sotli (138) in Šmarje pri Jelšah (125). Podobne rezultate opazimo tudi pri na novo odkritih primerih raka pljuč, pri čemer slovensko povprečje, ki znaša 64 novo odkritih rakov pljuč na 100 tisoč prebivalcev, presegajo zgolj v občini Kozje (71).
Splošna umrljivost v vseh občinah KiO presega slovensko povprečje.
Rezultati umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni kažejo, da štiri občine KiO presegajo slovensko povprečje (Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogatec in Rogaška Slatina), štiri pa so pod slovenskim povprečjem (Podčetrtek, Kozje, Dobje in Bistrica ob Sotli). Najvišjo umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni beležijo v Šmarju pri Jelšah in Rogatcu s po 117 umrlimi zaradi tega vzroka na 100 tisoč prebivalcev. Najnižje število smrtnih žrtev, katerih posledica so srčno žilne bolezni beležijo v občini Podčetrtek, kjer zaradi tega vzroka umre zgolj 19 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Zaradi bolezni srca in ožilja jih je v Sloveniji lani umrlo 83 na 100 tisoč prebivalcev.
Zaradi vseh vrst raka je v Sloveniji lani umrlo 165 na 100 tisoč prebivalcev. Med občinami KiO sta to povprečje presegli le občini Šentjur (179) in Kozje, ki je pri umrljivosti zaradi raka krepko nad slovenskim povprečjem, saj je v tej občini zaradi vseh vrst raka umrlo 249 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Najnižji delež umrljivosti zaradi raka beležijo v občini Dobje (88 ljudi na 100 tisoč prebivalcev).
Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v vseh občinah KiO nad slovenskim povprečjem, ki znaša 20 samomorov na 100 tisoč prebivalcev. V treh občinah je ta delež tudi več kot podvojen. Najvišji delež samomorov je v občini Podčetrtek (kar 54 samomorov na 100 tisoč prebivalcev). Sledita občini Rogaška Slatina (40 samomorov na 100 tisoč prebivalcev) in Bistrica ob Sotli (40 samomorov na 100 tisoč prebivalcev). Najmanj samomorov beležijo v občinah Šentjur in Kozje (21).
Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventivi so podatki za naše občine naslednji: telesni fitnes otrok je v vseh občinah okoli slovenskega povprečja (v pozitivno smer odstopata Šmarje pri Jelšah in Bistrica ob Sotli, v negativno pa Dobje), prekomerna prehranjenost otrok se kaže v vseh občinah KiO razen v Bistrici ob Sotli in Rogaški Slatini, stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila nad slovenskim povprečjem v vseh občinah KiO razen v Rogaški Slatini in Rogatcu, delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil najvišji v občini Dobje, kjer je bilo 15,5 % povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Najnižji delež teh je bil v občini Bistrica ob sotli (4,1 %). Na ravni države je v povprečju 9 % povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila boljša od slovenskega povprečja, ki znaša 71,8 % odzivnost, le v občinah Šmarje pri Jelšah (74,5 %), Rogatec (74,6 %) in Rogaška Slatina (73,9 %).
Kaj pa slovensko zdravje v primerjavi z Evropo?
Glede na zadnjo raziskavo OECD iz leta 2016 (nova izdaja raziskave, ki jo OECD izdela vsaki dve leti, se pričakuje konec novembra 2018) so podatki za Slovenijo v primerjavi s 34 evropskimi državami (28 EU + 6 nečlanic) naslednji: pri novo odkritih primerih raka smo nad evropskim povprečjem (prva deseterica držav), pri splošni umrljivosti prebivalcev smo malenkost nad evropskim povprečjem (prva petnajsterica držav), umrljivost zaradi raka je v Sloveniji nad evropskim povprečjem (prva peterica držav), umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni je na rangu evropskega povprečja. Po številu samomorov je Slovenija med evropskimi državami v samem vrhu, pred nami je samo Litva.
vir: NIJZ in OECD
