Prejšnji teden so bili gozdovi na območju Kozjega in bližnje okolice prizorišče ekskurzije, s katero so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Rogaška Slatina želeli povedati in pokažemo, kaj gozd v vsej svoji veličini je.
Gozdarji usmerjajo gospodarjenje z gozdovi, ne glede na lastništvo, po treh slovenskih svetovno znanih načelih: sonaravnosti, načelu trajnosti in mnogonamenskosti.
Ekskurzijo je vodil vodja enote, ki vključuje vseh šest občin Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Dušan Debenak. K njej je privabil kar nekaj gostov, o samem dogodku pa je strnil nekaj misli.
“Slovenska družba ima od gozda številna pričakovanja. Medtem, ko je lastniku večinoma najpomembnejši finančni motiv v obliki lesa, pa nelastniki od gozda pričakujejo najprej prost dostop do gozda.
Vsi bi se morali zavedati, da je gozd edini ekosistem ki ustavarja rodovitno prst, zadržuje vodo, krepi rekreativno, estesko vlogo pokrajine, zmanjšuje erozijske procese, varuje nižjeležeče predele pred sneznimi in drugimi plazovi, … Žal se v tem trenutku družba vse preveč vrti okrog lastniškega interesa – financ in kubika.”
Pisana druščina se je uvodoma zbrala na Planini pri Sevnici in se odpravila proti hotelu Ribnik v Kozjem. Tam je pozdravni nagovor opravila županja Milenca Krajnc, častni občan Rogaške Slatine, Jože Lipnik pa je prebral posebej za to priložnost spisan sonet.
Prijazen gozd je duši zdravilišče, objema te poljublja in šumeče, ko bivaš tam, o sreči ti šepeče. Zelen je gozd nesrečnim zatočišče. // Košati gozd je mnogim bivališče; žival si svoj kotiček najde vsaka. Če nad človekom je prepoved kaka, takrat je gozd ljubezni skrivališče. // Bogastvo in lepota so gozdovi; ta dar narave kot boga spoštujmo! Preplavljajo ljubezni jih valovi. // Kot dete in bolnika jih negujmo! Da bodo z njimi pozni še rodovi, jih pred posegi norimi varujmo!
Sledil je spust v naravno znamenitost Grusko jamo, ki je bila nekdaj pravcata deponija, sedaj pa nudi prijetno ogledno točko, vključno z izvirom potoka Gruska. Vršilka dolžnosti Kozjanskega parka, Valerija Slemenšek je predstavila njen pomen in zgodovino, ko je v njej živel tudi puščavnik, zato je med ljudmi živelo tudi tovrstno poimenovanje. Redni profesor z Biotehniške fakultete, dr. Andrej Bončina, je spregovoril o novih, večplastnih, pomenih gozda, o katerih še nedolgo nazaj niti nismo razmišljali. Vedno bolj je v ospredju denimo v turizmu. Za pravo zvočno masažo je poskrbela Tjaša Cepuš, ki je pokazala, kako blagodejne so pravzaprav lahko frekvence.
Na postanku v Pilštajnu je karavano nagovoril Miha Zakošek z istopriimske ekokmetije, za malico pa so bile na razpolago tudi dobrote iz Kukovičičevega mlina iz Podsrede. Pod zavetjem trške lipe je zadonela tudi himna Pilštajna, ki jo je zapel nekdanji župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, ki se mu je pridružil Peter Lapornik.
Še več glasbe je sledilo v Lurški jami pri Zagorju pri Lesičnem, ki je bila pred dvema desetletjema prav tako uporabljana kot priročno smetišče, sedaj pa nudi odlično kuliso za različne dogodke.
Najvišja točka kratkega popotovanja je bila vzpetine Sveti Križ nad Planino, kjer je o užitnosti rastlinja na kratko spregovoril Dario Cortese, strokovnjak za divjo prehrano. Na hitro je strnil, da je za človeka dovolj tri do štiri ure gibanja na dan in da je najbolj naraven položaj čepenje. Današnji način življenja preprečuje, da smo v stiku z naravo, po drugi strani pa naše telo še vedno živi v davnini. Užitne rastline tako v gozdu kot na travniku pa nudijo pristen stik s prahrano.
Andrej Breznikar z ZGS je z “analogno projekcijo” predstavil letošnjo osrednjo gozdarsko temo, ki je povezana z evropskim letom kulturne dediščine, saj so jo naslovili Gozd je kultura. Odnos do gozda je namreč odraz kulture neke družbe, ki se denimo odraža tudi v lesenih izdelkih. Pri nas smo zaradi odličnega stanja gozdov nekoliko zavedeni, saj tovrstne krajine ni povsod. Čedalje pomembnejša tematika postaja gozdna pedagogika, ki je velik adut pri izobraževanju.
Kozjansko je bilo nekdaj tudi območje, kjer je deloval kozjanski Robin Hood oz. Franc Guzej, ki je obiskovalce spomnil na svojo pot in poslanstvo.
Z nekoliko drugačnimi pristopi bodo gozdarji tudi v prihodnje skušali opozarjati na pomen našega morda največjega bogastva.
bR
