Poslovanje celjske regije v letu 2017: Dobje edina občina KiO z nadpovprečno plačo

2. 8. 2018 9:28

Pregled poslovanja gospodarstva celotne celjske regije v letu 2017 pokaže, da je celjska regija svojo moč glede na Slovenijo ohranila, mnogi gospodarski kazalniki pa celo presegajo slovensko povprečje.

Kljub ohranjanju oz. povečevanju gospodarske moči pa je celjska regija še vedno veliko pod povprečjem pri višini plač, predvsem v gospodarskih družbah. A obenem je nižja tudi neto dodana vrednost na zaposlenega.

Občina Dobje je ena izmed treh občin celjske regije, v katerih imajo nadpovprečno bruto plačo. Ta v Dobju znaša 1.659 evrov, kar je 78 evrov oz. 5 % več od slovenskega povprečja.

Občina Bistrica ob Sotli je od leta 2015, zaradi spremembe slovenskih regij, zajeta v posavski regiji.  Družbe občine Bistrica ob Sotli so leta 2017 ustvarile okoli 2,7 mio evrov prihodkov in okoli 193 tisoč evrov dobička. Bruto plača je v Bistrici ob Sotli nižja od povprečne za 34,5 %, znaša torej zgolj 1.036 evrov.

Kako gre gospodarskim družbam v celjski regiji

Gospodarske družbe celjske regije so bile tudi v letu 2017 uspešne, saj so predvsem z aktivno izvozno politiko povečale obseg poslovanja in poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom. Prav tako so v letu 2017 povečale število zaposlenih za 7,6 % in ustvarile za desetino več prihodkov kot v letu prej. Dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA) pa se je povečal za 10,7 %.

Gospodarske družbe celjske regije so preteklo poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom v znesku 272 mio evrov (čisti dobiček 313 mio – čista izguba 41 mio), kar je za kar 44 milijonov manjši neto čisti dobiček kot leta 2016.

V celjski regiji je bilo konec preteklega leta 9.212 registriranih brezposelnih oseb, kar je skoraj 16 % manj kot leto poprej, ko je bilo takšnih oseb 10.923. Stopnja registrirane brezposelnosti je dosegla 10,1 %, leto prej pa 12,2 %.

V letu 2016 je na območju celjske regije poslovalo 5.402 podjetij (90 več kot leta 2016), ki so zaposlovala 42.913 oseb oz. 3,5 % več kot leta 2016.

Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 37.491 evrov, kar je nekoliko več kot v letu prej, dosežena raven pa je bila za 13,1 % pod povprečjem slovenskih družb, kjer je znašala 43.154 evrov.

Po višini neto dodane vrednosti na zaposlenega so močno izstopale štorske (46.822 evrov) in preboldske (45.133 evrov) družbe, le še družbe iz petih občin (Celje, Slovenske Konjice, Zreče, Braslovče in Polzela) so presegle regijsko povprečje, preostale občine pa niso dosegle povprečja regije.

Čisti poslovni izid na zaposlenega je v letu 2017 znašal 6.340 evrov, kar je skoraj 1.300 evrov manj kot leta 2016, ko je ta znašal 7.626 evrov.

Zaslužimo še vedno veliko manj od slovenskega povprečja

Na območju regije je povprečna mesečna bruto plača v letu 2017 znašala 1.396 evrov na zaposlenega, kar je 23 evrov oz. 1,7 % več, kot leto poprej. Povišanje je skoraj enako kot je znašala inflacija na ravni države (1,4 %) torej se realno plača ni povečala.

Plače v celjski regiji so še vedno za dobrih 13 % nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 1.581 evrov (lani je bila razlika med povprečno plačo v celjski regiji in povprečno slovensko plačo še 10 %, torej se razlika povečuje). Samo občinam Štore, Dobje in Vitanje je v celjski regiji uspelo preseči slovensko povprečje.

povprecna-bruto-placa-na-zaposlenega-po-obcinah-celjska-regija-2017
Povprečna bruto plača na zaposlenega po občinah celjske regije v letu 2017
Kako gre samostojnim podjetnikom in zadrugam v celjski regiji

5.697 samostojnih podjetnikov v celjski regiji je v letu 2017 zaposlovalo 4.667 oseb, kar je napram leta 2016 za 5 % več. V celjski regiji je poslovala desetina vseh slovenskih podjetnikov, regijskih podjetnikov je bilo 4 % več kot družb. Ta podatek kaže, da se razmerje v prid števila samostojnih podjetnikov glede na število družb manjša.

Podjetniki so lani ponovno povečali poslovno uspešnost in ekonomsko moč. Vse dejavnosti so poslovno leto zaključile pozitivno, prav tako vse občine. Prihodki in odhodki so bili višji za 10 %. Za enak odstotek so se povečali tudi čisti prihodki od prodaje, podjetniki so doma prodali 9 % več, na tujih tržiščih pa 14 % več proizvodov in storitev.

Povprečna mesečna bruto plača je lani v regiji znašala 994 evrov in je bila od slovenske podjetniške nižja za 7 evrov. To je sicer občutno manj od povprečne bruto plače zaposlenih v družbah celjske regije (1.396 evrov), vendar je pri tem potrebno poudariti, da do odstopanje večinoma prihaja, ker v plačo zaposlenih pri podjetniku niso vštete plače nosilcev dejavnosti. Samostojni podjetniki celjske regije so dosegli tudi 13 % rast neto podjetnikovega dohodka ter 8 % povečanje premoženja. Obseg neto dodane vrednosti je bil v letu 2017 višji za 9 %.

Zadruge so v letu 2017 zaposlovale 333 oseb, kar je tri manj od leta poprej, in ustvarile slabih 78 tisoč evrov prihodkov, kar je 5 tisoč več kot lani. Poslovno leto so zaključile pozitivno, saj so izkazale 92 tisoč evrov neto čistega dobička, a je ta za kar 86 % nižji kot leto prej.

Dejavnosti, ki so najbolj izstopale in kakšna je splošna gospodarska slika v primerjavi s Slovenijo

Le tri dejavnosti so izstopale iz slovenskega povprečja, kjer je znašala povprečna mesečna bruto plača 1.581 evrov, in sicer dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro (2.046 evrov), zdravstveno in socialno varstvo (1.813 evrov) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (1.803 evre).

Največ novih zaposlitev je omogočilo področje predelovalnih dejavnosti (+1.057), sledita področji gostinstva (+537) ter prometa in skladiščenja (+485).

Celjska regija je v letu 2017 je svojo moč glede na Slovenijo ohranila. Tako je v regiji poslovalo 8,1 % vseh gospodarskih družb, ki so zaposlovale 8,8 % zaposlenih, ustvarile 6,8 % vseh prihodkov, 7,9 % čistega dobička ter 7,7 % neto dodane vrednosti.

V regiji se je izboljšal kazalnik celotne gospodarnosti, saj so družbe na 100 evrov odhodkov ustvarile 105 evrov prihodkov, s čimer so se izenačile s slovenskim povprečjem. Ugodnejši kot v državi so bili kazalniki donosnosti, celjska regija pa je zaostajala glede produktivnosti. Prav tako je nižji obseg neto dodane vrednosti na zaposlenega od dosežene pri vseh družbah v Sloveniji.

uspesnost-poslovanja-regijskih-druzb-glede-na-slovenijo-2017
Uspešnost poslovanja regijskih družb glede na Slovenijo v letu 2017

V celjski regiji je lani poslovala desetina vseh slovenskih samostojnih podjetnikov. Regijski podjetniki so lani povečali število zaposlenih za 5 %. Največ, kar 86 % vseh delovnih mest so zagotavljale gospodarske panoge predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet in skladiščenje, trgovina ter gostinstvo. Slabi dve tretjini podjetnikov poleg sebe nista zaposlovali nikogar.

V primerjavi z letom 2016 so podjetniki lani ponovno povečali ekonomsko moč. Obseg poslovanja je bil večji za desetino, neto dodana vrednost za 9 %, neto podjetnikov dohodek pa za 13 %. Tudi produktivnost podjetnikov s celjskega je višja od produktivni na ravni države. Prihodki na zaposlenega so bili lani višji za 16 %, neto dodana vrednost na zaposlenega za 5 %, kljub temu pa je bila povprečna plača na zaposlenega od slovenske nižja za slab odstotek.

uspesnost-poslovanja-regijskih-podjetnikov-glede-na-slovenijo-2017
Uspešnost poslovanja regijskih podjetnikov glede na Slovenijo v letu 2017

B.S.

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
164 queries in 0,729 seconds.