Veliki šmaren in god sv. Roka sta za šmarsko župnijo od nekdaj velika praznika. Farna cerkev, ta čas še vedno v obnovi, je namreč posvečena Mariji, romarska cerkev nad krajem, do katere vodi znamenita kalvarija, pa zavetniku pred kužnimi boleznimi, sv. Roku.
Tudi letošnji praznik v krasnem sončnem in ne prevročem vremenu je minil v pravem romarskem vzdušju, z vzponom številnih vernikov med kapelicami do cerkve in, ob slovesnih mašah, zunanjima pridigama zlatomašnika Stanka Gajška v sredo in ljubljanskega pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja v četrtek.
Gajšek je v svojem nagovoru zbranim prislikal pomen zgleda Marije v našem življenju na primeru igralke Olivie Hussey, škof Šuštar pa je v skoraj pol ure trajajoči, a razgibani pridigi, med drugim izpostavil “kužne bolezni današnjega časa”, kot so krivice, laži, nepravičnosti in nespoštovanje življenja.
Na stotine ljudi iz vseh koncev Slovenije se je v sredo, na veliki šmaren in v četrtek, na praznik sv. Roka, povzpelo med štirinajstimi kapelami šmarske kalvarije do cerkve, ki so jo v 17. stoletju zgradili kot priprošnjo svetemu Roku zaradi kuge, ki je razsajala v Šmarju.
“Bog je na prošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter strašno kugo mahoma pregnal iz dežele. O čudesu totem pričata č. g. Luka Grbec, bivši župnik tukajšnji in č. g. Janez Jožef Sonce, komisar šentjurski z vsemi Šmarčani in sosednimi farani vred. 10. aprila 1646,” so takrat zapisali kronisti.
Pri sredini slavnostni maši ob 17. uri je romarje nagovoril zlatomašnik Stanko Gajšek, ki je svojo duhovniško pot pred petdesetimi leti kot kaplan začel prav v Šmarju pri jelšah. V šmarski fari je ostal pet let, a pustil močan pečat, še posebej pri takratni mladini, ki se je v velikem številu udeleževala tako mladinskega verouka kot drugih srečanj in pohodov po Sloveniji.
Milijonom in sebi je približala Marijo
Ob vrnitvi v kraj začetka svojega duhovniškega delovanja je vernikom spregovoril o zgledu Marije v življenju znane britanske igralke argentinskega rodu Olivie Hussey, ki je kot 14-letna deklica zaslovela po vlogi Julije v filmu Franca Zeffirellija Romeo in Julija iz leta 1968.
Iz razbite družine in uporniškega najstništva jo je v svet slavnih potegnila zgoraj omenjena vloga. “Morda bi propadla kot marsikatera holivudska zvezda, če se na njeni poti ne bi znašel kažipot,” je dejal Gajšek. Najprej je bil to klic režiserja Zeffirellija k vlogi device Marije v filmu Jezus iz Nazareta, ki jo je pri svojih 25-tih letih sprejela in se temeljito poglobila v Marijino življenje. “Učila se je vsega o tej čudoviti ženi in sčasoma je začela razumeti, da sreča ni nekaj, kar lahko najde v zunanjem svetu, temveč v uresničitvi, ki jo človeka najde v odnosu do življenja, do ljudi in do Boga, v ljubezni do bližnjega, v odpuščanju.”
Po njeni igri se je Marija dotaknila ljudi in jih spreminjala, a največja sprememba je bila za njo samo. Pozneje je rekla: “Med snemanjem filma Jezus iz Nazareta sem imela občutek večnosti. Od takrat naprej se mi vedno zdi, kot da ne hodim več sama, temveč kot da me je Marija vzela v naročje.” Milijonom in sebi je s svojo igro približala Marijo.
Danes razsajajo drugačne kuge
Device Marije se je v svoji četrtkovi pridigi, na god sv. Roka, dotaknil tudi ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar, ki je vodil slavnostno mašo ob 10. uri.
A glavno pozornost svojega nagovora je vendarle namenil “kužnim boleznim današnjega časa”, kot jih imenuje.
Danes želimo tudi mi nadaljevati tradicijo in vero naših prednikov in se v priprošnji obračamo na Boga, je dejal Šuštar:
“Morda zdaj ne razsaja takšna kuga kot pred 370 leti tukaj, temveč so drugačne kuge – razne duhovne slabosti, osebne stiske zaradi osamljenosti in bolezni. Čutimo kuge, ki so v družbi, kot so kravice, laži, nepravičnosti in nespoštovanje življenja.”
“koliko je tega med nami in se širi kot prava kuga,” je dodal ter pozval k prošnji Gospodu, da s svojo močjo vstopi v kužno občutje današnjih dni, da vstopi v našo družbo, v kateri je veliko nezaupanja in nevere.
Vernike je povabil, da v duhu premišljujejo, kakšne so kužne bolezni današnjega časa, ki se kot kuga počasi širijo in zastrupljajo naše življenje in medsebojne odnose. “Prav je, da jih prepoznamo, da znamo postaviti diagnozo, kaj je res narobe, da si ne zatiskamo oči, da bomo lahko res prosili: Gospod, pomagaj, glej tukaj sem bolan.”
“Prosimo gospoda, da bi ozdraveli od telesnih slabosti, od tistih grešnih stanj, ki nas potegnejo stran od Gospoda. In pri tem imamo zavetnike, pomočnike v stiski, imamo Marijo, Jezus sam nam prihaja nasproti. In imamo skupnost Cerkve.”
Slovesni pridigi na zunanjem delu cerkve sv. Roka je, tako v sredo kot četrtek, tradicionalno sledila sveta maša s petimi litanijami Matere Božje.
R. Č.
