Stavka šolnikov na Krekovem trgu v Celju: povedali so nam, zakaj so prišli na ulice. Javnost pa si misli svoje …

14. 3. 2018 22:03
Takšen zapis je bil danes prisoten tudi na večini vrat celjskih vzgojno izobraževalnih zavodov.
Takšen zapis je bil danes prisoten tudi na večini vrat celjskih vzgojno izobraževalnih zavodov.

Za nami je letošnja druga stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavkajoči učitelji in vzgojitelji so se tokrat zbrali na protestnih shodih v enajstih slovenskih mestih, med drugim tudi v Celju, ter zahtevali višje plače in več spoštovanja za učiteljski poklic.

Včeraj sprtima stranema namreč znotraj dodatnih 265 milijonov evrov, ki jih vlada namerava nameniti za zadostitev zahtev javnega sektorja, ni uspelo podpisati dogovora.

Zakaj so se podali na ulice, smo se jih odpravili povprašati na celjski Krekov trg. In čeprav je večina izmed stavkajočih učiteljev in vzgojiteljev pred našim mikrofonom bežala in se ni želela izpostavljati drugače kot s prisotnostjo na shodu, smo na koncu vendarle uspeli pridobiti nekaj sogovornikov, ki so svoje mnenje znali tudi javno izraziti.

Zanimivi so tudi rezultati ankete na Kozjansko.info in spletnih portalov Domovina.je ter Drugisvet.com. Ti kažejo veliko nasprotovanje državljanov Slovenije stavki in zahtevam šolnikov.

Opoldne so se tako na Krekovem trgu zbrali predstavniki večine osnovnih šol in vrtec v Celju in okolici. Shoda se je udeležilo visoko število nezadovoljnih šolnikov, ki si ne želijo zgolj višjih plač, ampak predvsem povrnitev ugleda njihovemu poklicu.

Protestni shod v Celju pritegnil številne šolnike, željne sprememb

Med stavkajoče smo se podali tudi mi in stavkajoče povprašali po njihovih zahtevah, glede katerih pa je bila večina precej zadržana in niso želeli odgovarjati. Kljub temu pa smo našli kritične šolnike, katere smo najprej povprašali, kako so zadovoljni z delom SVIZ-a. Ob tem so vsi pokazali izjemno zadovoljstvo in o sindikatu govorili s presežniki.

Osnovnošolska učiteljica Vesna pravi:Gre za enega izmed zelo profesionalnih sindikatov v Sloveniji. V bistvu gre za sindikat, ki vključuje ljudi, ki imajo utemeljene razloge za to, da gredo v stavko in sama tudi mislim, da nenazadnje družba in država izhajata iz izobraževanja. Mislim, da bi morala biti vsaka država zadovoljna, če ima tako kvalitetno in uspešno šolstvo, kot ga imamo mi. Še vedno namreč delujemo na moralni pogon, ampak verjamem, da bo tega kmalu konec.”

Učiteljski poklic ne potrebuje le višjih plač, marveč predvsem spoštovanje

Javnost pa stavko šolnikov pogosto dojema precej enoznačno. V slovenskem šolstvu in izobraževanju je še mnogo razpok, ki pa jih številni raje spregledajo. Nanje je na shodu opozoril tudi Faruk Dreca iz Glasbene šole Rogaška Slatina, ki je sicer predsednik območnega odbora SVIZ Šmarje pri Jelšah:

“Slovensko šolstvo pesti predvsem pomanjkanje discipline in avtoritete. Namesto tega je potrebno manj vtikanja v delo učiteljev, več spoštovanja in razumevanja tega, kaj ta poklic je in kako učiti, poučevati, razvijati otroke. Seveda smo tukaj tudi zaradi naših plač, ki že nekaj časa pošteno zaostajajo za plačami uradnikov.”

Nizke plače šolnikov v primerjavi z enako ali pa celo manj izobraženimi uradniki pa so le odraz tega, kako kot družba dojemamo enega najpomembnejših poklicev, dopuščamo pa druge ekstreme. Kot je kritično dodal Dreca: Tukaj smo zaradi tega, da opozorimo na težave J skupine, enako kot na težave učiteljev in učiteljic in ostalih izobraževalcev. Tukaj smo, da opozorimo na to, da še vedno veliko ljudi, zaposlenih v vzgojnem izobraževanju, dela pod minimalnim plačilom. Tukaj smo tudi zaradi tega, da povemo, da smo vsi pozabili na to, kako lepo so naši politiki dokapitalizirali banke. Kako lepo so tajkuni pokradli, kar se je dalo pokrasti, dandanes pa se nihče ničesar več ne spomni. Ne vedo, kaj se je zgodilo. Ali imajo popoln izbris spomina?! Dajte tudi meni ali komu drugemu dva ali tri milijone evrov – takoj bom doživel izbris spomina in pozabil na slovenske politike ter njihove marinacije.”

Na druge težave, ki se ne tičejo denarja, je opozoril tudi učitelj Primož: Veste kaj, niso samo plače, tudi nekatere druge stvari, kot nerešeno vprašanje razredništva in podobno …” Vse skupaj pa je povzela Vesna, ki pravi: “Gre za to, da si zaslužimo, za to kar delamo, predvsem pa za enako vrednotenje nekoga, ki ima sedmo stopnjo izobrazbe ali celo višjo, z ostalimi poklici.”

stavka-2

Ponavljajoče se stavke so sprožile tudi vedno več razprav o primerjavi med zasebnim in javnim šolstvom. Kako pa na to gledajo stavkajoči? Trenutno je naše javno šolstvo prav tako kvalitetno kot zasebno in ni nobene potrebe po tem, da bi kdo kam prestopal. Če se bo pa tole nadaljevalo, bo zasebno šolstvo postalo bolj kvalitetno kot javno in potem bomo imeli problem“, pravi Primož, ki je sicer zadovoljen z javnim šolstvom, ne pa tudi z razmerami, ki prevladujejo v njem.

Kritičen je bil tudi Faruk: “Politika se že lep čas nagiba k temu, da čim manj vidno vsili zasebne šole in privatizacijo šolstva. Navsezadnje se lahko spomnimo poskusa dvigov normativov v šolstvu, kar bi pomenilo odpuščanje zaposlenih in upad kakovosti slovenskega izobraževanja. Nekatere stranke še zdaj v svojih programih izpostavljajo previsoko število zaposlenih v vzgojnem izobraževanju kot poglaviten problem financ v Sloveniji, to pa vemo, kaj pomeni.”

V kolikor vlada še vedno ne bo popustila, se bodo šolniki še bolj odločno vrnili na ulice 17. aprila. Faruk Dreca pa ob tem opozarja: Gospodje, ki sedite v vladi teruradniki in uradnice, ki se nam mogoče smejite … Zna se zgoditi, da bodo 17. aprila vrtci in osnovne šole zaprti z verigami. Hvala in lepo živite v tej naši državici.”

Stavka je sicer sprožila nekaj nevšečnosti, predvsem s strani staršev, ki niso našli ustreznega varstva za svoje otroke. SVIZ se jim za to iskreno opravičuje in se hkrati zahvaljuje za podporo, kar si lahko ogledate v spodnjem video posnetku, kjer smo ujeli nekaj utrinkov z današnje stavke.

Razpoloženje javnosti stavki učiteljev in vzgojiteljev ni naklonjeno

podpirate-stavko-vsiKer v medijih reprezentativnih javnih raziskav o (ne)podpori stavki med Slovenci ni za zaslediti, se da o podpori državljanom stavki sklepati predvsem iz spletnih odzivov in anket. Te niso reprezentativne za celotno Slovenijo, kažejo pa grobo sliko stališč ljudi do zahtev članov sindikata SVIZ in načina, na katerega skušajo doseči svoje.

V anketi na Kozjansko.info vas učitelje in vzgojitelje podpira dobra tretjina. V anketi z več vprašanji, ki sta jo izvedla spletna medija Domovina.je in Drugisvet.com in je v njej sodelovalo skoraj 1300 ljudi, pa je nasprotovanje stavki še precej večje.

Pri tem je zanimivo, da do bistvenih odstopanj v stališčih med nazorsko različnimi sodelujočimi ne prihaja; stavki nasprotuje velika večina volivcev vladnih in opozicijskih strank, med njimi pa vlada tudi večinsko soglasje, naj vlada za zahteve SVIZ iz proračuna ne nameni niti evra.

podpora-stavki-volivci-vlade-in-opozicije

Tako so volivci vladnih in parlamentarnih opozicijskih strank odgovarjali glede tega, kako zelo naj vlada šolnikom odpre denarnice:

koliko-dodatnih-sredstev-volivci-vlade-opozicije

T. O.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
170 queries in 1,477 seconds.