Trendi v katoliški Cerkvi se zelo dinamično spreminjajo. Pri tem pa po zadnjih podatkih izstopa predvsem Celjska škofija, kjer so spremembe že od lani do letos občutne. To tudi letos razkriva Letno poročilo Katoliške cerkve.
V Sloveniji je sicer v zadnjih let prihajalo pretežno do upada svetih zakramentov. Krščenih je le še dobra polovica novorojencev, prav tako pa je vedno manj prvoobhajancev, čeprav je njihovo število leta 2016 znova nekoliko naraslo.
Število birm je v obdobju 2006–2016 z 12.566 prešlo na 7030, trend pa je zopet narasel leta 2016, ko je k sveti birmi v Sloveniji pristopilo 9633 vernikov. Podobno velja za cerkvene poroke, ki so do leta 2016 drastično upadale, potem pa so se povzpele na 2738.
V letu 2016 lahko torej beležimo nekatere pozitivne trende, kot je večje število prvoobhajancev, birmancev in cerkveno poročenih kot leto poprej. Narašča tudi število vpisanih v katoliške izobraževalne ustanove, oskrbovanih v domovih za starejše in vseh potrebnih pomoči s strani Karitasa.
Vir: Poročilo Katoliške Cerkve 2017
Kakšni so trendi v celjski škofiji?
Pod drobnogled smo vzeli Celjsko škofijo, ki jo sestavlja 11 dekanij oz. 112 župnij in je podrejena Metropoliji Maribor. Od leta 2010 jo vodi škof Stanislav Lipovšek, pred njim pa jo je kot prvi celjski škof vodil dr. Anton Stres.
Celjska škofija zavzema ozemlje v velikosti 2.711 km2, število prebivalcev leta 2016 je bilo 291.500, od tega je katoličanov 227.538 oziroma 78,06 odstotkov.
V škofiji so štirje naddekanati in sicer celjski, kozjanski, savinjsko-šaleški in savski, 11 dekanij (Braslovče, Celje, Gornji Grad, Kozje, Laško, Nova Cerkev, Rogatec, Šaleška dolina, Šmarje pri Jelšah, Videm ob Savi in Žalec) in 112 župnij.
V celjski škofiji v 333 cerkvah deluje 97 duhovnikov, 32 redovnih duhovnikov in 30 redovnic. Kako pa je z zakramenti v celjski škofiji?
Celjska škofija beleži porast vseh svetih zakramentov
V preteklih letih je tudi Celjska škofija sledila negativnemu trendu prejemanja svetih zakramentov … vse do leta 2016. Celjska škofija je poleg murskosoboške edina, kjer lahko zabeležimo rast krstov. Do leta 2015 je število podeljenih zakramentov krsta po škofijah upadlo na 1.511, vendar se je leto kasneje povzpelo na 1.702.
Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2006–2016 znižalo z 12.020 na 9.660. Negativnemu trendu je sledila tudi Celjska škofija vse do leta 2015, ko so zabeležili 1.451 prvoobhajancev. Leto kasneje je njihovo število naraslo na 1.668. Tudi druge škofije po Sloveniji so leta 2016 imele povečano število prvoobhajancev, le v škofiji Novo mesto je njihovo število še vedno upadalo.
Tudi število birm je z leti upadalo, tako vseslovensko kot tudi na lokalni ravni. Celjska škofija pa je v letu 2016 zopet lahko beležila porast birmancev, ki jih je bilo 1.631, leta 2015 pa je k birmi pristopilo 1.513 vernikov. Pozitivnemu trendu sta se pridružili tudi ljubljanska in novomeška škofija.
Do leta 2016 se je za skoraj 20 odstotkov zmanjšalo tudi število sklenjenih krščanskih zakonov v Sloveniji. Negativnih trendov pa se je tega leta otresla Celjska župnija, kjer je bilo sklenjenih 429 zakonskih zvez, leto poprej pa le 326. Število sklenjenih zakonov se je povečalo tudi v Kopru in Novem mestu.
Celjska škofija je tako edina, v kateri je v zadnjem letu prišlo do porasta vseh svetih zakramentov. Se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v prihodnje?
