Prihajajoči nedeljo se bomo volivci na praznik demokracije ponovno odpravili na volišča, šestič izbirati predsednika samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Za to mesto se bo letos potegovalo devet kandidatov, med katerimi sicer ni nobenega, ki bi prihajal z območja Kozjanskega in Obsotelja.
Zanimalo nas je, kako smo se na našem območju glede predsednika republike odločali v preteklosti, dodajamo pa tudi anketo z vprašanjem koga nameravate podpreti tokrat.
Območje KiO zajemata dva volilna okraja:
Volilni okraj Šmarje pri Jelšah, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bistrica ob Sotli, Osredek, Podsreda, Polje ob Sotli, Kozje, Buče, Lesično, Zagorje, Virštanj, Podčetrtek, Pristava pri Mestinju, Tinsko, Vinski Vrh pri Slivnici, Zibika, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Kristan Vrh, Mestinje, Sladka Gora, Velika Kostrivnica, Rogaška Slatina, Stojno selo, Rogatec, Donačka Gora in Dobovec pri Rogatcu.
Volilni okraj Šentjur pri Celju, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Blagovna, Dobje pri Planini, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Šentjur-Center, Šentjur-Okolica.
Na tokratnih volitvah za predsednika republike bomo imeli volivci na voljo devet kandidatov med katerimi pa ni nobenega iz območja KiO. So pa med njimi trije Štajerci, vendar je izmed teh treh le ena kandidatka z nekaj višje izmerjeno podporo.
Za mesto predsednika se potegujejo aktualni predsednik Borut Pahor, kamniški župan Marjan Šarec, koprski župan Boris Popovič, predsednica stranke NSi Ljudmila Novak, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, evropska poslanka Romana Tomc, predstavnica stranke Glas za otroke in družine Angela Likovič, predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško in članica SLS Suzana Lara Krause.
Po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže, da bi utegnil Borut Pahor zmagati že v prvem krogu, kar bi se zgodilo prvič po dvajsetih letih, ko je leta 1997 to že drugič zapored uspelo Milanu Kučanu. Kasneje je bil vedno potreben drugi krog.
Devet predsedniških kandidatov z devetimi vizijami za Slovenijo ima še nekaj dni časa, da prepriča potencialne volivce. Kako pa bomo volili na našem območju? Nekaj indikatorjev smo poiskali na predsedniških volitvah leta 2012.
Leta 2012 bi na območju KiO v drugi krog prišla Borut Pahor in dr. Milan Zver
V prvem krogu volitev 11. novembra 2012 so se za izvolitev potegovali trije predsedniški kandidati: Borut Pahor, dr. Danilo Türk in dr. Milan Zver. V drugi krog sta se, ob nizki 48,41 odstotni volilni udeležbi, uvrstila Pahor, ki je osvojil 39,8 in Türk z osvojenimi 35,9 odstotki glasov. Zver je prejel 24,3 odstotka glasov.
V drugem krogu je prepričljivo slavil Borut Pahor, ki je prejel kar 67,4 odstotkov glasov, dr. Danilo Türk pa zgolj 32,6. Volilna udeležba v drugem krogu je bila še nižja, kot v prvem, in sicer zgolj 40,92 odstotna.
Javnomnenjske raziskave so sicer leta 2012 zmago v prvem krogu skoraj enotno napovedale Türku. Po mnenju analitikov je Pahor pridobil podporo predvsem na račun soočenj, Türku pa je škodila nizka volilna udeležba.
V obeh kozjansko-obsoteljskih okrajih bi prejšnjič videli drugi krog med Pahorjem in Zverom
V volilnem okraju Šmarje pri Jelšah je v prvem krogu prepričljivo slavil Borut Pahor, ki je prejel 43 odstotkov glasov. Njegova protikandidata pa sta bila praktično izenačena, saj jih je ločilo slabih sto glasov. Zver je prejel 28,9, Türk pa 28,1 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila 45,2 %.
V drugem krogu tega volilnega okraja je Pahor popolnoma deklasiral Türka in ga porazil z 79 odstotki prejetih glasov. Tudi volilna udeležba v tem okraju je v drugem krogu padla na 35,4 odstotka volilnih upravičencev.
V volilnem okraju Šentjur pri Celju je v prvem krogu prav tako slavil Borut Pahor, ki je prejel 44,75 odstotka glasov. Drugo mesto je prepričljiveje, kot v Šmarju, osvojil dr. Milan Zver, ki je prejel 29,13 odstotka glasov, medtem ko je dr. Danilo Türk prejel 26,12 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila tudi tukaj nizka, in sicer 45,85 odstotna.
Tudi tu je v drugem krogu dotedanji predsednik dr. Danilo Türk doživel debakel, saj ga je Borut Pahor porazil z 80,02 odstotki glasov.
Sicer je tudi v tem okraju volilna udeležba napram prvemu krogu padla na 40,39 odstotka volilnih upravičencev. Ostaja pa vprašanje, kakšen bi bil rezultat, če bi se v drugi krog takrat uvrstil dr. Milan Zver, ki bi samo po rezultatih naših dveh volilnih okrajev tja odšel namesto dr. Danila Türka.
Pet let pred tem je v 2. krogu med Danilom Türkom in Lojzetom Peterletom v volilnih okrajih Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju prvi zmagal, a dobil nekaj odstotkov nižjo podporo od povprečja (70:30).
Leta 2002 je v obeh volilnih okrajih KiO zmagal dr. Janez Drnovšek (proti Barbari Brezigar), sicer z bistveno manjšo razliko, kot na državni ravni.
Leta 1997 in 1992 smo v obeh okrajih KiO izvolili Milana Kučana, vendar ne vedno s preko 50 odstotno podporo.
Volilna udeležba na Celjskem z leti drastično pada
Morda bi Danilo Türk užival večjo podporo ob višji udeležbi na predsedniških volitvah leta 2012. Zanimivo je namreč dejstvo, da je bila prav na Štajerskem zabeležena najnižja volilna udeležba. Pri samem dnu sta bili prav volilni enoti Maribor (prvi krog 45,17 %, drugi krog 39,17) in Ptuj (45,36 %, 37,97 %), takoj za njima pa je bila volilna enota Celje (48,27 %, 41,30 %).
V volilnem okraju Šmarje pri Jelšah (volilna enota Maribor) je volilna udeležba v primerjavi z volitvami leta 2007 padla za skoraj 10 odstotkov. V volilnem okraju Šentjur pri Celju (volilna enota Celje) pa za skoraj 7 odstotkov.
Kot zanimivost naj omenimo, da je nizka volilna udeležba na Štajerskem stalnica, saj je bila omenjena regija tudi leta 2007 pri samem dnu po volilni udeležbi. Do predsedniški volitev 2012 pa je volilna udeležba vsepovsod bistveno upadla za več kot 10 odstotkov. Podobne trende pa lahko zasledimo po vsej Sloveniji. Leta 2007 je bila slovenska volilna udeležba 58,46 odstotna, leta 2012 pa 42,41 odstotna. Volilna okraja Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju pa sta bila vedno pod slovenskim povprečjem.
Sodeč po podatkih Državne volilne komisije iz leta 2012, Borut Pahor uživa močno podporo na območju KiO. Ali bo ob podobnih rezultatih užival tudi to volilno jesen? V obzir moramo vzeti tudi zaskrbljujočo nizko udeležbo na volitvah, ki se je v zadnjih desetih letih znižala za povprečno 15 odstotkov. Na podlagi tega lahko sklepamo, da bo letos rekordno nizka volilna udeležba. Ali je prav to recept za uspeh Pahorja?
ANKETA: koga boste podprli tokrat
V tokratni anketi vas sprašujemo, komu boste zaupali svoj glas na letošnjih predsedniških volitvah:
[yop_poll id=”21″]
