Štajerska (in tako tudi Kozjansko) je širom Slovenije označena kot regija dobre kapljice, a tudi s tem povezanih slabih navad.
Slednje se pozna tudi pri boleznih ljudi, povezanih z alkoholom. Naše občine namreč glede tega sodijo v slovenski vrh, Slovenija pa v vrh EU.
In kot smo že ugotavljali na primeru samomorilnosti, smo prebivalci Kozjanskega in Obsotelja še v eni stvari med prvimi v Evropski uniji.
V javnosti lahko zadnje čase zasledimo izrazito strpen odnos do uživanja alkohola in opijanja, kar je zaskrbljujoče, saj po raziskavah NIJZ v povprečju v Sloveniji vsak dan, izključno zaradi alkohola, v bolnišnice sprejmejo 10 oseb, od tega sta smrti podvrženi vsaj dve osebi. Najbolj ranljiva skupina pri uživanju alkohola so mladostniki – vedno več se jih z alkoholom sreča že pred 13. letom starosti.
Dejstva, da smo Slovenci t. i. »mokra kultura« ne moremo prikriti, kakor tudi ne štirih v nebo vpijajočih dejavnikov, ki zajemajo omenjeni termin; to so velika dostopnost alkohola, običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, pomanjkanje preventivnih programov in že prej omenjena strpnost do alkohola.
Tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni lahko storimo veliko že s povezovanjem in vzpostavljanjem pogojev za zdravo življenje.
Kdaj kozarec na dan postane preveč?
Na spletni strani projekta »Sporočilo v steklenici«, ki ga izvajajo študentje Medicinske fakultete v Ljubljani najdemo naslednje vrstice: »Meja malo tveganega pitja določa količino alkohola, ki je še nekako sprejemljiva (ne priporočljiva!) in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh. Meje so različne za moške in ženske (zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa).«
Za moške malo tveganje pitja pomeni dve enoti alkohola na dan, pri ženskah je meja ena enota na dan.
Poudariti je potrebno, da s (prekomernim) pitjem alkohola še vedno tvegamo – pa najsi gre za naše zdravje ali pa za odnose s svojimi bližnjimi. Alkohol pa ne povzroča le zasvojenosti temveč tudi, po poročanju NIJZ, več kot 60 različnih bolezni, stanj in poškodb.
V kozjanskih občinah se med zabeležene bolezni, neposredno pripisane alkoholu najviše uvrščajo občine Bistrica ob Sotli, Rogatec in Podčetrtek.
Kozjansko in Obsotelje v vrhu po boleznih, povezanih z alkoholom
Prekomerno uživanje alkohola predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje.
Po boleznih, neposredno povezanih z alkoholom območje Kozjanskega in Obsotelja skupaj s Halozami sodi v slovenski vrh po številu oseb z boleznimi, neposredno povezanimi z alkoholom na 1000 prebivalcev.
Občina Bistrica ob Sotli je na 12., Podčetrtek na 20., Rogatec pa na 25. mestu med slovenskimi občinami.
Smo na cestah varni?
Vožnja pod vplivom alkohola je eden pomembnejših vzrokov za prometne nezgode in predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj pogosto vodi v invalidnost in jemlje mlada življenja. Posebej zaskrbljujoče je, da se prometne nezgode z udeležbo alkohola v primerjavi s prometnimi nezgodami brez udeležbe alkohola v večjem odstotku končajo s težjim, tudi smrtnim izidom, poročajo na NIJZ.
Vir: NIJZ
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil izmed občin na Kozjanskem najvišji v občini Rogatec, povzpel se je celo nad slovensko povprečje. Občine Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli in Rogaška Slatina pa po drugi strani beležijo nizko število prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji.
Če potegnemo črto …
Alkohol in njegovo prekomerno uživanje škoduje, ne le nam, temveč tudi naši okolici.
Zato prihodnjič ob misli, da bi vinjeni sedli za volan, premislimo še enkrat – je vredno življenja nas ali življenja še koga drugega?
Tina Fajs
