Šmarje pri Jelšah je vendarle dobilo svoj Zavod za turizem, šport in mladino. V življenje je pospremljen z mešanimi občutki, kot zadnje čase večino stvari v šmarski občini. Nekateri menijo, da je, z novimi zaposlitvami in stroški, povsem nepotreben, drugi opozarjajo, da Šmarje pri Jelšah s svojimi naravnimi danostmi še zdaleč ne izkorišča svojega potenciala.
Med slednje sodi tudi 44-letna ekonomistka Melita Bevc. Kako da ne, saj je s 1. avgustom postala prevzela dolžnosti (in breme visokih pričakovanj) direktorice javnega zavoda TŠM, kot ga na kratko imenujejo.
Prvi vtis ob obisku na sedežu v sobanah Skazove hiše nakazuje, da ji volje, predanosti in delovne vneme ne manjka. Kot tudi ne idej, kaj vse se da na področju turizma, športa in mladih v Šmarju postoriti.
Nekatere, zagotovo ne vseh, ki se bodo tekom njenega petletnega mandata porajale, smo zajeli v spodnjem obširnem intervjuju.
V prvem delu, ki ga objavljamo danes, smo se osredotočili predvsem na največjo uganko – kaj se v Šmarju da narediti na področju turizma.
Kako je zgledal vaš prvi delovni dan?
Zelo zanimivo vprašanje, dobila sem ga tudi na predstavitvi svojega programa dela. Takrat sem dejala, da bom prvi dan vsem povedala, da sem tukaj. Da je Zavod TŠM odprl svoja vrata.
Dejansko pa je bilo tako, da sem ob pol enih prvič imela kratek premor in spila kozarec vode. No, nekoliko bolj resno; najprej sem si pripravila pisarno, v kateri bom delala. Poskrbela sem, da so mi priključili internet, pripeljali računalnik, pisarniški material in vse ostalo. Tukaj je še kup operativnih stvari, ki pa se navzven ne vidijo. Pri nekaterih stvareh so mi pomagali zaposleni na občinski upravi, s katerim zelo dobro sodelujem.
Kako pristopiti k zaštartanju takšnega zavoda – S katerimi stvarmi se ukvarjate prve tedne?
Zagon takšnega zavoda zahteva zbrano in sistematsko delo. Stvari se je treba lotiti skrbno in natančno ter organizirano.
Zavod sedaj deluje že več kot mesec dni. Kot direktorica sem pripravila statut zavoda, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in kup drugih dokumentov, ki so potrebni za delovanje zavoda. Sklepamo pogodbe s poslovnimi subjekti, s katerimi bo zavod sodeloval; srečujem se s predstavniki društev, s katerimi že načrtujemo določene aktivnosti … in še bi lahko naštevala.
Kakšna bo kadrovska sestava zavoda, na katerih področjih boste dobili sodelavce?
Poleg mene bomo v zavodu na novo zaposlil še dve osebi – nekoga s področja turizma in nekoga s področja športa. Iz občinske uprave pa se pod okrilje našega zavoda prerazporedijo tri osebe, ki so, do sedaj pod režijskim obratom, skrbele za urejanje okolja.
Kakšen je proračun zavoda in kakšna sredstva bodo ostala za vsebinske aktivnosti?
V letošnjem proračunu Občine Šmarje pri Jelšah je za zavod predvidenih slabih 69 tisoč evrov, od tega bo do konca leta ostalo krog 25 tisoč evrov za organizacijo prireditev, za pomoč pri športnih društvih, promociji. Oprijemljiv načrt za naslednje leto bomo naredili v mesecu decembru, a skupni letni strošek zavoda bo nekje okrog 130 tisoč evrov.
V katere programe in aktivnosti bodo ta sredstva vložena?
V septembru kot soorganizatorji sodelujemo pri treh prireditvah. Najprej smo se predstavili na družinskem dnevu v Muzeju baroka, kjer smo na eni stojnici prikazali, katere športne aktivnosti se lahko družine vključujejo v naši občini, da jih čim bolj motiviramo, da svoj prosti čas uporabijo aktivno.
Sledilo bo sodelovanje z občino pri projektu Čili Šmarčani 23. septembra v šmarskem športnem parku . Predstavila se bodo športna društva nekoliko širše – z vseh koncev občine in sicer tako, da bodo prikazala svoje športne aktivnosti.
Hkrati bomo, skupaj z Društvom vinogradnikov Šmarje pri Jelšah, sodelovali pri promociji vinske kleti na Čili festu. V oktobru bomo s promocijami in aktivnostmi sodelovali na Srečanju godb, festivalu Pozdrav vinu, v novembru in decembru načrtujemo še nekaj aktivnosti in prireditev, saj sem se v tem času pogovorila že z mladimi kot z drugimi društvi, ki so ključnega pomena, da organiziramo čim več prireditev in jih finančno in promocijsko podpremo.
Katero področje po vašem mnenju prvo potrebuje pozornost?
Absolutno turizem.
Je to področje tudi vam osebno najbližje?
Kot vodja moram pokrivati in se seznaniti z vsemi področji zavoda. Blizu so mi vsa, najbližje pa so mi mladi, ker v njih vidim največji potencial.
K mladim se bova vrnila nekoliko kasneje, osredotočiva se najprej na turizem. Slovenija postaja prvovrstna turistična destinacija z okrog 20 odstotnim letnim porastom turizma. Kaj lahko turistom ponudimo v Šmarju pri Jelšah?
Šmarje pri Jelšah je skriti biser in je v Sloveniji premalo prepoznan. Bila sem v Ljubljani in sem vprašala na nekem zavodu, če vedo, kje je Šmarje pri Jelšah, pa niso vedeli, jim ni bilo znano. Toliko morda kot zanimovost … Imamo veliko za ponuditi. Prednost imamo predvsem v neokrnjeni naravi in turistični ponudbi vinogradnikov ter kmetovalcev – od sirarjev do pridelovalcev medu, turističnih kmetij ipd.
Poseben potencial je tudi v Kalvariji s cerkvijo sv. Roka in Muzej baroka. Sladka gora, Tinsko, pozabljeni in čudoviti Lemberg … in če bomo vse te točke združili pod eno blagovno znamko, imamo lep in bogat potencial, ki lahko v našo občino privabi turiste.
Poseben potencial je tudi v Kalvariji s cerkvijo sv. Roka in Muzej baroka. Sladka gora, Tinsko, pozabljeni in čudoviti Lemberg … in če bomo vse te točke združili pod eno blagovno znamko, imamo lep in bogat potencial, ki lahko v našo občino privabi turiste. Seveda pa moramo to zapakirati v turistom vabljivo obliko, tako z enodnevno kot večdnevno vsebino.
Šmarje je trenutno prehodnega značaja, ker sta v Podčetrtku in Rogaški Slatini dve znani zdravilišči. A ljudi, ki potujejo skozi Šmarje, ne znamo tukaj zadržati. In to je ena izmed ključnih nalog zavoda. Z znamenitostmi, ki jih v Šmarju že imamo, moramo znati zaustaviti ljudi, jih privabiti in jim razkazati te lepote; to neokrnjeno naravo, mir, prijaznost ljudi, ki je tudi ne smemo zanemariti.
Lahko definirate ciljno publiko šmarskega turizma? Kakšen je tipični turist, ki bi ga lahko srečali v naši občini?
Ja, zanimivo vprašanje. O tem smo že veliko razmišljali.
Prvi, kratkoročen cilj je zaustaviti mimoidoče. Nato je potrebno pritegniti ljudi, ki bi se pri nas zadržali vsaj en dan. Morda starejše, upokojence, ki sem že prihajajo preko programov UTŽO. Privabiti kakšne organizacije, podjetja, ki bi k nam na strokovno ekskurzijo pripeljali svoje zaposlene. Najprej se osredotočiti na ljudi iz sosednjih občin, z leti pa se širimo na območje vse Slovenije, pa tudi sosednje države. Tam nas sploh ne poznajo.
So potencial tudi turisti, ki obiskujejo okoliške turistične kraje?
Je, seveda so, ampak premalo smo prepoznavni. Ni dovolj, da nesemo sveženj letakov v TIC-e sosednjih občin. Našo ponudbo moramo znati predstaviti na zanimiv način. Narediti predstavitveni dan, se bolj povezati z zdravilišči …
Iz čiste radovednosti sem se odpravila na izlet v terme Olimia in mi je takoj padel v oči velik plakat »obiščimo občino Šentjur«, na katerem so predstavljene njihove znamenitosti. O Šmarju pri Jelšah nisem videla nikjer nič napisanega.
Ena izmed prvih nalog našega zavoda je, da pričnemo s takšnimi stvarmi kot so promocijski plakati in oglasne table za naše znamenitosti in z usmeritvijo kam se lahko turist obrne za informacije. Kajti, kot ugotavljam sama, četudi bi turist ta trenutek želel priti v Šmarje, sploh ni jasno, kam in na koga bi se glede ogleda raznih znamenitosti in morebitne nastanitve lahko obrnil.
Četudi bi turist ta trenutek želel priti v Šmarje, sploh ni jasno, kam in na koga bi se glede ogleda raznih znamenitosti in morebitne nastanitve lahko obrnil.
Kako to rešiti? Organizirati oglede?
V prvi fazi je treba zbrati vse podatke, ponuditi kontaktne podatke našega zavoda, da nas turist pokliče in ga napotimo naprej. Ter seveda tudi, da takoj ko zavod malo zadiha, pripravimo enodnevne programe. Morda tudi organizirati oglede po vseh destinacijah, ali pa se fokusirati samo na eno, recimo na vinsko klet.
Če se dotaknem kleti, te zaspane lepotice, sva s predsednikom Janijem Vrežetom že imela sestanek in se dogovorila, kaj vse bo klet ponujala. Če sem si prav zapomnila, so bili do sedaj za zunanje obiskovalce v njej organizirani le trije dogodki. Sama pa želim, da je vinska klet prepoznavna širom občine in širom Slovenije, da je napolnjena z dogajanjem.
Z g. Vizjakom, ki v Šmarju pripravlja čili festival, sva že dorekla okvirni termin, kdaj bi se tam lahko pripravila pokušina čili jedi, da se vinska klet predstavi navzven in da se tam začnejo odvijati gostovanja, pogostitve in podobno.
Ob tej priložnosti vas že danes lahko povabim v vinsko klet Šmarje pri Jelšah in sicer bo v okviru čili festa, ki bo v nedeljo, 17.09.2017, vinska klet odprta od 11.00 ure dalje. Poizkusili boste lahko čili vino; ob 13.00 uri pa bo ob glasbenem presenečenju degustacija županovega vina z županom.
Če se vrnem k vprašanju – turista lahko odpeljemo v vinsko klet, v muzej baroka, na Kalvarijo, na Tinsko – vse to bo mogoče dobiti pri nas. Pripravili bomo tako programe, ki so osredotočeni le na eno stvar, kot tudi sestavljene. Prilagodili se bomo posamezniku. Pomembno pa je, da vsak trenutek lahko ponudimo bodisi enodnevni ogled ali obisk samo ene destinacije.
Ustvariti moramo enotno blagovno znamko izdelkov privlačnih za oko in prijetnih za dušo, pod katero bomo prepoznavni.
Vodeno, z vodiči?
Tudi, seveda! Tudi z vodiči, saj je pomembno, da kraj predstavi svojo zgodbo, ker imamo ljudi, ki imajo odlične zgodbe in jih znajo tudi zelo lepo povedati. Od tega, da lahko ponudimo kislo juho, pa do vsebine, ob kateri človek Šmarje zapusti napolnjen z zgodbami, da se bo še vračal ali pa še koga pripeljal.
Kaj bi Šmarčani imeli od tovrstnega turizma? Po najbolj obleganih turističnih točkah v Evropi se že pojavlja odpor zaradi preobilice turistov. Kako ujeti ravnovesje, da turisti ne bodo s seboj prinesli le negativnih plati, ampak bodo tu pustili tudi svoj denar?
Pomembno je, da se poslužujemo butičnega turizma. Da se izoblikuje ponudba stvari, ki so privlačne na oko in prijetne za dušo. To povezati v celoto je kar izziv, saj je potrebno najti tisto ključno, kar bo pritegnilo ljudi od daleč.
Ponudnike moramo spodbuditi k nastopu pod skupno blagovno znamko, kar je eden od ciljev našega zavoda. Ustvariti moramo enotno blagovno znamko, pod katero bomo prepoznavni in bo vključevala vse te izdelke, oziroma ponudbo. Recimo da se izdela skupna košarica, h kateri prispevajo vsi proizvajalci, oziroma društva, pod katero bomo prepoznavni in bodo turisti lahko vse te izdelke pridobili skupaj. Nekaj takšnega sicer trenutno izvaja Kašča. Smisel je, da turist v TIC-u ali kje drugje lahko kupi izdelke pod enotno blagovno znamko.
Ali Šmarje potrebuje turistične nastanitve?
Absolutno, imamo jih premalo. Po mojih podatkih so v naši občini samo dva ali trije ponudniki prenočišč. Cilj zavoda je zato odpreti hostel v Stari šoli. Če se želimo iti turizem, je to nujno.
Koliko turistov bi lahko sprejel hostel?
Nisem še bila v teh prostorih, sva se pa z županom o tem pogovarjala in on se absolutno strinja in podpira to idejo. Seveda je to projekt, ki zahteva poglobljeno pripravo, bi pa lahko bil tematsko obarvan ter bi združeval še mladinski center in v spodnjih prostorih kavarno, da se mlade spodbudi, da se vključijo.
Ena izmed idej, ki so jih podali tudi mladi je, da bi tematika hostla lahko bila »stara šola« – da bi bila ena soba posvečena temu, kako je nekoč potekalo izobraževanje. V vsakem primeru bomo k projektu vključili mladinske organizacije, ki delujejo v Šmarju. Želela pa bi si tudi, da se priključijo tudi podjetniki in kaj prispevajo.
Kaj pa terminski okvir?
Težko rečem. Do konca leta mora zavod najprej zadihati. Ne želim se opredeljevati, potem pa zadeva ne bo pravočasno speljana. Želja in cilje je, da bo to v obdobju mojega mandata.
Najbolj srečna bi bila, če bi že čez eno leto lahko ponudila nekaj sob za prenočevanje, ampak moramo biti tudi realni.
V drugem delu intervjuja, ki bo na Kozjansko.info objavljen v naslednjih dneh, smo se z Melito Bevc pogovarjali o drugih dveh področjih, ki jih pokriva zavod: kakšno je stanje glede mladih v Šmarju? Kaj jim lahko glede tega zavod ponudi in kaj od njih pričakuje? Je v Šmarju spet čas, da zaživi mladinski center? Kakšna je vloga športa in športnih društev v naši občini? Kateremu športnemu vidiku bodo v zavodu namenili največ pozornosti? In ob koncu … kaj bo v Šmarju drugače čez 5 let, ko bo direktorici potekel mandat … Kmalu na Kozjansko.info.
Rok Čakš
