Kot smo na Kozjansko.info poročali v nedeljo, bo dosedanji kapetan KK Rogaška, Tadej Ferme, kariero nadaljeval v koprskem klubu Sixt Primorska. Z ambicioznim prvoligašem, ki meri na vrh slovenske košarke, je Šmarčan podpisal za dve sezoni.
Ob tej prelomnici v karieri smo se s Tadejem pogovarjali o njegovi odločitvi, željah in ambicijah za prihodnje, pa tudi o slovenski reprezentanci, kjer se je znašel na širšem spisku, a ga selektor Igor Kokoškov med dvajset košarkarjev, ki so začeli priprave, ni vpoklical.
Zakaj si se odločil zamenjati sredino in se iz Rogaške podati na Primorsko?
Zamenjava okolja se mi v tem trenutku moje kariere zdi pravilna poteza; da se preizkusim še v novem okolju, drugem klubu ter da ob igralski rasti naredim še kaj za osebno rast.
Med kakšnimi opcijami si se odločal?
Zame se je zanimala večina slovenskih klubov, bilo je tudi nekaj zanimanja iz tujine, ampak večinoma so to bili klubi iz drugih lig evropskih držav; denimo Nemčije, Španije, Poljske in Bolgarije.
A prevagali so pogoji, ki so mi jih ponudili v Sixt Primorska, saj so bili boljši od drugih klubov, sploh slovenskih.
Kakšne so ambicije v novi sredini?
Želim nadaljevati, kjer sem končal ter storiti korak naprej. Vem, da bo vloga drugačna kot v Rogaški, kjer sem bil nosilec, v Kopru pa nas bo nosilcev več. To bo zahtevalo prilagajanje, ampak mislim, da lahko rezultatsko napredujemo (zadnje prvenstvo so končali na 7. mestu, op. ur.). Ambicije kluba so igrati v mednarodnih tekmovanjih že naslednjo sezono in to je tudi moja želja, da se preizkusim v boljših evropskih tekmovanjih.
Kam ciljajo v klubu?
Želijo si predvsem ABA lige in novo ustanovljene Fibine lige prvakov. Verjetno, če bi bil v dosegu, tudi tekmovanje EuroCup.
Kaj pa državno prvenstvo, dvakrat si igral v finalu … ?
Zagotovo je eden od ciljev, da se skuša osvojiti pokal ali državno prvenstvo. Tudi osebno bi si to želel. Iskreno povedano bi mi več pomenilo, če bi nam uspelo v Rogaški, ampak želja po osvojitvi državnega naslova ostaja. Dvakrat sem bil povsem blizu, če se v tretje znajdem v poziciji za osvojitev prvenstva upam, da mi bo to uspelo.
Dotakniva se še reprezentance, ki se ta čas pripravlja na Evropsko prvenstvo. Znašel si se v širšem izboru selektorja Kokoškova, a med dvajset izbrancev, ki so začeli priprave, te ni vpoklical. Kako vidiš vse skupaj?
Veliko mi pomeni, da sem bil opažen. Uvrstitev na seznam je potrditev dobrega dela. Žal na to, da bi prišel med dvajset, nisem imel nekega vpliva, ampak je to določil selektor. Mogoče pa mi uspe v prihodnje, zagotovo bom delal na tem.
Kako gledaš na naturalizacijo Američana Anthonyja Randolpha?
Gre za zelo kakovostnega košarkarja, kakršnega na tej poziciji Slovenija ne premore, oziroma so sami sklenili, da gre za najboljšega naturaliziranega igralca kar jih lahko dobijo. Že to, da je eden ključnih členov Reala iz Madrida pove, da kvaliteta ni sporna. Mislim, da zelo ustreza stilu košarke, ki jo želi igrati selektor in tudi Goran Dragić. Ocenjujem, da je dober dodatek ekipi.
Tovrstna naturalizacija je sprožila tudi kar nekaj pomislekov v javnosti. V nekaterih drugih državah, denimo Srbiji in Litvi, so dejali, da se tega ne gredo, negativno se je o tej praksi v intervjuju za Siol.net izrekel tudi hrvaški selektor Aco Petrović. Kako ti gledaš na vse to?
Žal je tako, da smo prisiljeni slediti evropskemu trendu, ker ostali delajo enako. Seveda bi bilo bolj smiselno, da se to ne bi dovolilo, oziroma se to ne bi počelo, torej ta naturalizacija zgolj z vidika, da se doseže boljši rezultat. Ekipe so sicer tako bolj konkurenčne, ampak izgubi se tisti osnovni smisel – se pravi, da državo zastopajo njeni najboljši športniki, ki so dejansko njeni državljani, ne pa neki zgolj naturalizirani v ta namen. Ampak, če gre Evropa v to smer, moramo iti tudi mi.
Kdo so tvoji favoriti prihajajočega Eurobasketa in kam misliš, da lahko seže Slovenija?
Mislim, da ima Slovenija lepe možnosti. Upam, da bodo dosegli čim več, da se bo Luka Dončič pokazal v dobri luči in da se naredi rezultat.. Na takšnih tekmovanjih je precej odvisno od dnevne forme in sreče, torej na katerega nasprotnika naletiš. Favoriti so konstantno znani, mislim, da imajo velike možnosti zopet Srbi, njim bi tudi (ob Sloveniji) najbolj privoščil. A tu so še velike košarkarske države kot so Litva, Francija in Španija, ki so vedno neugodne, pa tudi Hrvaška ima zelo kvalitetno reprezentanco in zelo dober podmladek.
Je medalja za Slovenijo dosegljiva?
Sigurno je dosegljiva. Ampak kot pravim, od tega je odvisno veliko drugih dejavnikov.
R. Č.
