Meja na Sotli ostaja v okvirih jožefinskega katastra, kar pomeni mnogo ozemeljskih žepov na obeh straneh reke

30. 6. 2017 9:24

Včerajšnja razsodba arbitražnega sodišča v Haagu je po štirih letih delovanja izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Po številnih spodletelih poskusih rešitve mejnega spora sta se državi leta 2009 ob posredovanju Evropske komisije dogovorili, da to odprto vprašanje rešita z arbitražnim sporazumom.

Predmet arbitraže je bila tudi meja ob reki Sotli, ki predstavlja tudi mejo našega območja.

Na to temo je sodišče spregovorilo v točkah med 507 in 522 svoje razsodbe, kjer so razvidni tudi predlogi obeh držav oz. se da razbrati tudi potek morebitnih nadaljnjih dogovorov, saj je očitno vsaj ena stran želela ostati pri funkcionalno neprimerni rešitvi.

Meja po njihovem ostaja v okvirih rešitev iz 19. stoletja, vendar je po tistem prišlo na terenu do sprememb, čemur aktualna rešitev ne sledi.

Celotno razsodbo v angleščini si lahko preberete tu (klik!)

Meja pri Kunšperku
Meja pri Kunšperku

Zaradi spreminjanja toka reke Sotle v zadnjem stoletju in pol to pomeni, da meja ne poteka po sredini reke, kot je bil predlog ampak sledi svojemu nekdanjemu toku, da ostajajo številni koščki ozemlja ene države na drugi strani reke in obratno, kar je težko nadzirati. Prav tako lahko prihaja do pravnih težav pri investicijah oz. vzdrževanju objektov.

Naslovna slika prikazuje situaciji pri čistilni napravi Rogaška Slatina, kjer je formalno na hrvaški strani en objekt in dovozna cesta.

V preteklosti je bilo nekaj težav pri medsebojnem dogovarjanju za vzdrževanje železniške proge proti Dobovi, ki večkrat “prestopi mejo” in ki bi lahko naše območje povezala z Zagrebom in pripomogla k razvoju turizma.

Še naprej na našem območju ostaja rezilna žica, ki jo bo vlada glede na razsodbo arbitraže sedaj morala pomikati, če je že ne bo odstranila. Ravno danes se izteka tudi rok za odškodnine lastnikom, kjer so postavili ograjo.

Na vso srečo so ljudje na našem območju tudi po razpadu prejšnje zvezne države znali dokazati, da znajo živeti v sožitju in upati je, da tako tudi naprej.

To v praksi dokazujejo primeri sodelovanja tako iz Rogatca, kjer je na slovenski strani meje skladišče za uspešno hrvaško podjetje, kakor nenazadnje tudi redna srečanja na mostu v Kunšperku.

polovicka_celje_klik

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
157 queries in 0,660 seconds.