Ob 1. novembru smo se spomnili na številne svetovno znane osebnosti, ki so zaznamovale področja njihovega dela in nemalokrat tudi naša življenja.
V prispevku preverite vse izjemne posameznike, ki pa so nas žal zapustili v letu 2016. Jutri pa bomo objavili še pregled umrlih za Slovenijo in Celje.
Ugasnila življenja številnih izvrstnih posameznikov iz sveta glasbe in filma
10. januarja je svet pretresla vest o smrti angleškega pevca, igralca, producenta in multiinštrumentalista Davida Bowie-ja, pionirja glam rock in navdih za punk rock gibanje. Bil je pomembna ikona v popularni glasbi več kot pet desetletij, sicer pa velja za inovatorja in enega najvplivnejših umetnikov sodobnega časa. Zadnji album Blackstar je izdal na svoj 69. rojstni dan in dva dni pred smrtjo.
21. aprila je bil prekomerni odmerek protibolečinskih tablet usoden za ameriškega glasbenika Princa. Posnel je več kot 30 studijskih albumov in prodal več kot 100 milijonov plošč. Prejel je tudi glasbeno nagrado Grammy. Njegova največja hita sta pesem Purple rain in Kiss, ki bosta z vsemi ostalimi njegovimi skladbami za vedno ohranjala lep spomin na priljubljenega glasbenika.
V 79. letu starosti je zaradi pljučnice umrl ameriški pevec Merle Haggard, ena največjih zvezd countryja, znan tudi kot “Pesnik malega človeka”. Prav tako se je v letošnjem letu zaradi raka na trebušni slinavki poslovil pevec soula Billy Paul, eden osrednjih glasov znamenitega filadelfijskega zvoka zgodnjih sedemdesetih let. V starosti 94 let je med spanjem v bolnišnici v Bruslju umrl belgijski kitarist in virtuoz na ustni harmoniki Jean Baptiste Thielemans. Kot izvrsten improvizator s čistim in jasnim tonom se je zapisal med največja imena džeza.
2. junija nas je zapustila tudi nizozemska pevka zabavne glasbe Corry Brokker. Leta 1957 je zastopala Nizozemsko na Pesmi Evrovizije ter s skladbo Net als toen postala prva nizozemska zmagovalka. V 55. letu pa je umrl črnogorski pevec narodnozabavne glasbe Ekrem Jevrić, najbolj znan po svoji skladbi Kuća poso, ki je v hipu dosegla izjemno visoko gledanost na Youtube-u, ta je že presegla 13 milijonov.
V 74. letu starosti umrl je ameriški kitarist, pevec in tekstopisec Paul Kantner, soustanovitelj zasedbe Jefferson Airplane, ki je pripomogla k oblikovanju psihedeličnega rocka 60. let. V letošnjem letu se je poslovila še ena glasbena legenda – Glenn Grey, soustanovitelj ene najbolj priljubljenih skupin 70. let preteklega stoletja The Eagles. V 68. letu je umrl zaradi posledic zapletov pri ulceroznemu kolitisu, revmatoidnemu artritisu in pljučnici. Prav tako se je za vedno poslovil Colin Vearncombe, bolje znan kot Black, za katerega so bile usodne poškodbe glave, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
V 81. letu je umrl Robert Stigwood, mentor in menedžer skupini Bee Gees ter Ericu Claptonu, producent uspešnih muzikalov, kot so Vročica sobotne noči, Briljantina in Lasje.
V 70. letu starosti se je poslovila ameriška igralka Patty Duke, ki je pri 16ih letih kot do takrat najmlajša dobitnica osvojila oskarja za stransko žensko vlogo za upodobitev Helen Keller v filmu Čudodelka. V svoji karieri je nastopila v številnih filmskih in gledaliških vlogah, za katere je bila 10-krat nominirana za nagrado emmy, kipca pa se je razveselila trikrat, prejela pa je tudi zlati globus. Kot je sporočil njen predstavnik, je umrla zaradi sepse, potem ko se ji je predrlo črevo.
V 75. letu starosti je po bitki z rakom umrl igralec Dan Haggerty. Igralec je zaslovel z vlogo Grizlija Adamsa v televizijskem filmu in seriji Življenje Grizlija Adamsa. V 98. letu starosti je umrl igralec George Gaynes, najbolj poznan po vlogi načelnika Lassarda in Policijske akademije. V letošnjem letu se je po boju z rakom poslovila tudi igralska legenda Alan Rickman, ki se ga spomnimo iz Harryja Potterja in Umri pokončno. V 83. letu se je poslovil hollywodski igralec Gene Wilder, ki ga je tudi sam Mel Brooks označil kot »enega resnično velikih talentov našega časa.«
Prav tako se je letos poslovil italijanski igralec Carlo Pedersoli, bolje poznan kot Bud Spencer, ki je skupaj s partnerjem Terencom Hillom posnel več kot 20 pretepaških komedij in špageti vesternov.V 90. letu starosti je umrla ameriška igralka Doris Roberts, ki se je v zgodovino televizije vpisala kot ljubeča, a posesivna in vsiljiva mama v humoristični nanizanki Vsi imajo radi Raymonda (Everybody Loves Raymond). S svojim humorjem nas nikoli več ne bo razvedril komik in igralec Garry Emmanuel Shandling, ki je letos umrl v 67. letu.
V 66. letu je umrl tudi igralec Jon Polito, znan predvsem po vlogah v Velikem Lebowskem, Seinfeldu in Sodobni družini, pa tudi po vlogah, ki jih je odigral na Broadwayu. 28. februarja se je za vedno poslovil ameriški filmski igralec in Oskarjev nagrajenec George Harris Kennedy, ki je nastopil v več kot 200 filmih in televizijskih produkcijah. V 97. letu je preminil kanadski igralec angleškega rodu Alan Young, ki je najbolj znan po vlogi Wilburja Posta v seriji Mister Ed in kot glas strica Skopušnika v Disneyjevih filmih, serijah ter videoigrah.
V 93. letu starosti je umrl kanadski režiser Arthur Hiller. Njegova sentimentalna drama Ljubezenska zgodba (Love Story) je bila največja filmska uspešnica leta 1970 in še danes velja za enega najbolj priljubljenih romantičnih filmov vseh časov.
19. avgusta je nekdanjo Jugoslavijo pretresla vest o smrti Mire Stupice, ene najbolj cenjenih srbskih (in jugoslovanskih) gledaliških, filmskih in televizijskih igralk. Za svoje igralske vloge je prejela številne prestižne nagrade, njej v čast pa so leta 2013 v Muzeju Narodnog pozorišta v Beogradu priredili izložbo v Mira Stupica – glumica veka. Prav tako pa se je letos poslovil njen soigralec Dragan Nikolić. Srbski gledališki in filmski igralec je leta 2000 prejel nagrado za življenjsko delo »Pavle Vuisić«. Po dolgotrajnih zdravstvenih težavah je 11. marca preminil.
Slovo smo izrekli tudi umetnikom, katerih dela bodo za vedno živela z nami
V letošnjem letu smo se morali za vedno posloviti od italijanskega filozofa, semiotika in pisatelja Umberta Eca, priznanega semiotika in medievalista. Poznamo ga predvsem po njegovih delig Ime Rože, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne itd. Ecovi romani združujejo literarne aluzije in jezikovno znanje, oblikovano v različna družbena, zgodovinska in filozofska sporočila.
V 90. letu starosti nas je zapustila ameriška pisateljica Nelle Harper Lee. Njen prvi roman Ne ubijaj slavca (To Kill a Mockingbird), ki ji je prinesel svetovno slavo in številna priznanja. Lee je zanj leta 1961 prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje in več drugih priznanj. Leta 2007 ji je tedanji predsednik ZDA George W. Bush podelil predsedniško medaljo svobode.
V starosti 70 let je bitko z rakom izgubil ameriški pisatelj Pat Conroy. Najbolj znan je po knjižni uspešnici Princ plime (The Prince of Tides), ki je bila prirejena tudi v istoimenski film. V 79. letu starosti pa je v Arizoni umrl ameriški pisatelj in pesnik Jim Harrison, avtor romana, po katerem je bila posneta romantična drama Jesenska pripoved; pri filmski adaptaciji je sodeloval kot producent.
31. marec je bil usoden za madžarskega pisatelja in nobelovca Imra Kertésza. V svojih romanih se ukvarja s totalitarizmi – ne le s fašizmom, temveč tudi s komunizmom. Leta 2002 je kot prvi madžarski pisatelj prejel Nobelovo nagrado za književnost. V starosti 80 let je umrl je švedski pesnik in pisatelj Lars Gustafsson, eden najbolj dejavnih švedskih ustvarjalcev, avtor številnih pesmi, kratkih zgodb, romanov, kritičnih esejev in člankov.
Januarja letos je preminil francoski skladatelj in pianist Pierre Boulez. Bil je eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov na prelomu 21. stoletja. Izogibal se je trenutni glasbeni industriji popa, zato je umrl dokaj neopazno. 7. avgusta pa je umrl hrvaški muzikolog in pedagog Anđelko Klobučar, član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi stalni organist zagrebške katedrale.
V 94. letu starosti se je poslovil eden izmed najbolj znanih francoskih fotografov Marc Riboud, ki je bil najbolj znan po svojih fotografijah Kitajske, Vietnama in drugih dežel tretjega sveta, zelo rad pa je v objektiv lovil tudi podobe običajnih ulic. V 104. letu starosti je umrl tudi britanski direktor fotografije Douglas Slocombe, ki je med drugim posnel tudi tri filme iz serije pustolovskih filmov o Indiani Jonesu.
Svet športa pretresle številne smrti
3. junija je svet pretresla vest o smrti ameriškega boksarja Muhammada Alija, trikratnega svetovnega boksarskega prvaka v težko kategoriji, ki tudi na splošno velja za najboljšega boksarja v težki kategoriji vseh časov. Na Poletnih olimpijskih igrah v Rimu je osvojil zlato olimpijsko medaljo, kasneje pa je kot prvi trikrat osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki kategoriji.
Italijanski nogometaš in trener slovenskega rodu Cesare Maldini se je poslovil 3. aprila letos. Za italijansko reprezentanco je med letoma 1960 in 1963 odigral štirinajst uradnih tekem, nastopil je tudi na Svetovnem prvenstvu 1962. Po dolgotrajni bolezni je aprila 2016 umrl v Milanu, star 84 let. Prav tako smo letos izgubili nizozemskega nogometaša in trenerja Hendrika Johannesa »Johana« Cruijffa. Za nizozemsko reprezentanco je odigral 48 tekem, na katerih je dosegel 33 golov, nastopil je tudi na Svetovnem prvenstvu 1974 in Evropskem prvenstvu 1976.
V 59. letu je umrl španski rokometaš Juan Pedro de Miguel Rubio. Leta 1980 je na poletnih olimpijskih igrah v Moskvi v sestavi španske rokometne reprezentance osvojil 5. mesto. Prav tako se je letos poslovil poljski rokometaš Andrzej Szymczak. Leta 1972 je na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu v sestavi poljske rokometne reprezentance osvojil deseto mesto. Čez štiri leta je z reprezentanco osvojil bronasto medaljo. 28. septembra je slovo vzel švedski rokometaš Johan Fischerström. Leta 1972 je na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu v sestavi švedske rokometne reprezentance osvojil sedmo mesto.
Junija je svet pretresla vest o smrti kanadskega hokejista Gordona »Gordieja« Howe-a. Leta 1972 je bil sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL, leta 1975 pa še v Kanadski športni hram slavnih. V svoji karieri je odigral 1767 tekem rednega dela lige NHL, kar je še vedno rekord. 26. februarja pa je umrl njegov sorojak Andrew James »Andy« Bathgate. Leta 1978 je bil sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL. 22. februarja 2009 so v klubu New York Rangers upokojili njegov dres s številko 9.
Poleg njega smo letos izgubili tudi številne druge markantne hokejiste. Oktobra je umrl finski hokejist Matti Risto Tapio Hagman, ki je bil leta 1995 sprejet v Finski hokejski hram slavnih. Posloviti smo se morali tudi od finskega hokejista Aarneja Väinö Edvarda Honkavaara, ki je tekom svoje kariere skupno nastopil na 47-ih reprezentančnih tekmah, na katerih je dosegel 46 golov. Prav tako je preminil švedski hokejist Lennart Häggroth, ki je za švedsko reprezentanco nastopil na enih olimpijskih igrah, kjer je osvojil srebrno medaljo, in dveh Svetovnih prvenstvih, na katerih je bil dobitnik po ene zlate in srebrne medalje. Umrl je tudi njegov soigralec William Löfqvist. Za švedsko reprezentanco je nastopil na enih olimpijskih igrah, kjer je osvojil bronasto medaljo, in treh Svetovnih prvenstvih, na katerih je bil dobitnik ene srebrne in dveh bronastih medalj.
Posloviti smo se morali tudi od dveh ruskih hokejistov, Alekseja Marjina in Jurija Volkova – oba sta zastopala sovjetsko reprezentanco. V 78. letu smo izgubili kanadskega hokejskega sodnika Ronalda Wicksa. V svoji karieri je sodil na petih finalih Stanleyjevega pokala in okoli 1.400 tekmah rednega dela sezone. Prav tako sta se v letošnjem letu poslovila švicarska hokejista Walter Dürst in Gian Bazzi.
Letošnje leto je bilo usodno tudi za številne dirkače Formule 1. Mednje sodijo Francoz André Guelfi, Južnoafričan Eddie Keizan, Britanec Michael George Hartwell »Mike« MacDowel, Šved Bertil Roos in Novozelandec Christopher Arthur Amon. 9. januarja je k večnemu počitku legla tudi italijanska dirkačica Maria Teresa de Filippis, sicer prva dirkačica v zgodovini Formule 1.
11. marca je slovo vzela romunska atletinja Iolanda Balaş, ki je bila leta 2012 sprejeta v novoustanovljeniMednarodni atletski hram slavnih, kot ena izmed prvih štiriindvajsetih atletov. V 75. letu pa se je poslovila češka telovadka Věra Čáslavská – ena najuspešnejših telovadk vseh časov, saj je na olimpijskih igrah osvojila sedem zlatih in štiri srebrne medalje, na svetovnih prvenstvih štiri zlate, pet srebrnih in eno bronasto medaljo, na evropskih prvenstvih pa enajst zlatih ter po eno srebrno in bronasto medaljo.
Leto 2016 je bilo usodno tudi za številne izjemne veslače. Februarja je umrl Avstralec David Herbert Boykett, ki je na Poletnih olimpijskih igrah 1956 kot veslač v osmercu osvojil bronasto medaljo skupaj z Adrianom Calerom Mongerjem, ki pa je prav tako letos preminil. Bronasto medaljo je osvojil tudi finski veslač Toimi Johannes Pitkänen, za katerega pa je bil usoden 17. september. Kot odličnega veslača se bomo spominjali tudi Italijana Francesca Faggija, ki je na igrah leta 1948 osvojil zlato medaljo.
Posloviti smo se morali od znanstvenikov, ki so zaznamovali naša življenja
10. maja je preminil nemško-slovenski sociolog Thomas Luckmann, najbolj znan po delu Družbena konstrukcija realnosti. Bil je priznan profesor in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V starosti 93 let je v bolnišnici v Berlinu umrl nemški zgodovinar Ernst Nolte, ki je v zgodovinskih krogih sprožal hude polemike, ko je pred tremi desetletji med drugim zagovarjal, da je bil nacistični teror le zrcalna slika komunističnega nasilja.
Za vedno se je poslovil hrvaški jezikoslovec, informatolog in poliglot Bulcsú László, ki je govoril več kot 40 jezikov. 24. septembra pa je umrl avstralski raziskovalec, pisec in pedagog Bill Mollison. Leta 1981 je prejel Right Livelihood Award.
Hilary Whitehall Putnam, ameriški analitični filozof, matematik, računalničar, je bil ena od osrednjih osebnosti v analitični filozofiji šestdesetih let dvajsetega stoletja, še posebej na področju filozofije duha, filozofije jezika, filozofije matematike in filozofije znanosti. Umrl je marca letos. Prav tako se je v letošnjem letu za vedno poslovil francoski matematik Jean-Christophe Yoccoz. 18. junija je umrl še hrvaški mtematik Sibe Mardešić, sicer član Hrvaške in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
29. marca je umrl ruski fizik Vladimir Borisovič Braginski. Ravno njegovi poskusi so dokazali, da ne obstaja polje dolgega obsega, ki bi bilo povezano s kvantno lastnostjo, ki jo označuje barionsko število. Poslovil se je tudi ameriški fizik James Watson Cronin, ki je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za odkritje prekršitve osnovnih načel simetrije CP pri razpadu nevtralnih K-mezonov.«.
Ameriški inženir in kemik Andrew Stephen je najbolj znan po svojem delu v Intel Corporation, kjer je zasedal vodilne položaje. 21. marca je umrl v 80. letu. Prav tako se je letos poslovil angleški kemir Sir Harold Walter »Harry« Kroto. Leta 1996 je soprejel Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje, da lahko elementarni ogljik obstaja v obliki votle kroglaste strukture, imenovane buckminster fuleren.
V 74. letu se je za vedno poslovil nemški astronom Lutz D. Schmadel. Njemu v čast so poimenovali asteroid 2234 Schmadel, ki ga je leta 1977 odkril nemški astronom Hans-Emil Schuster. 30. avgusta pa je preminil ameriško-slovenski inženir aeronavtike Joseph Frederick »Joe« Sutter . Leta 2002 je prejel nagrado Dvorane slavnih Zveze za mednarodni zračni tovor in je bil inženirski svetovalec za prodajo. Za prispevek k razvoju potniških letal je leta 1985 prejel medaljo za tehnologijo Združenih držav Amerike.
V starosti 65 let se je poslovila Zaha Hadid, ki je kot prva ženska leta 2004 prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi.
Politični parket je izgubil nekaj ključnih akterjev
V 79-letu starosti se je poslovil George Voinovich, upokojeni zvezni senator slovenskega in srbskega rodu iz Ohia. Voinovich je dejavno podpiral Slovenijo na različnih področjih. Umrl je dan za tem, ko je opravil govor na proslavi 25. obletnice slovenskega dneva državnosti v mestni hiši Clevelanda.
V 89. letu starosti je zaradi odpovedi srca umrl nekdanji nemški zunanji minister in podkancler Hans-Dietrich Genscher. Leta 1992 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije.« Slovo smo morali izreči tudi ameriškemu politiku Johnu Brademasu, ki je bil med letoma 1959 in 1981 kongresnik ZDA iz Indiane.
V bolnišnici v Kairu je v starosti 93-let umrl nekdanji sekretar Združenih narodov, Butros Butros Gali. Leta 1991 je bil izvoljen za generalnega sekretarja ZN, položaj pa je zasedal le en mandat, ki so ga zaznamovali genocid v Ruandi in vojna na območju nekdanje Jugoslavije ter hude krize v Somaliji in na Bližnjem vzhodu. 28. septembra se je poslovil izraelski politik in Nobelov nagrajenec za mir Šimon Peres, deveti predsednik Izraela zapovrstjo. Januarja je umrl António de Almeida Santos, večkratni minister in predsednik Zbora Republike. 4 mesece kasneje smo se morali posloviti še od kitajskega politika Taoa Siđuja, ki je bil tudi član 14. in 15. centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske.
Meir Dagan je bil rusko-izraelski obveščevalec in general, ki je umrl 17. marca. V 70. letih 20. stoletja je Dagan bil poveljnik specialne protiteroristične enote, ki je delovala proti teroristom v Gazi. Med drugim je vodil tudi enoto Rimon, ki je likvidirala sovražne Palestince. V 100. letu starosti pa je aprila umrl nemški častnik, vojaški pilot in letalski as Erich Rudorffer, ki je z 224. zračnimi zmagami sedmi najuspešnejši letalski as v zgodovini po številu sestreljenih letal.
V bolnišnici v Milanu pa je po bojevanju z rakom umrl sicilijanski mafijski boter Bernardo Provenzano, bolje poznan kot »šef šefov«. Nekdanji zloglasni šef mafijske združbe Cosa Nostra naj bi zagrešil več kot 40 umorov, prav tako pa naj bi bil bil tudi osrednja oseba pri trgovanju z mamili in pranju denarja.
Zvečer se bomo na Kozjansko.info spomnili še znanih osebnosti iz Slovenije in Kozjansko-obsoteljskega, ki so nas zapustile v minulem letu.
