Samomorilnost na Šentjurskem padla pod povprečje, na Šmarskem še vedno kritično

V Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ob 10. septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, izpostavili pomen skrbi za duševno zdravje ter dostopnost do različnih virov pomoči v celjski regiji. Čeprav je število samomorov na Celjskem v obdobju zadnjih 15 let znatno manjše, celjska regija še vedno sodi med tiste slovenske regije, ki so s samomorom bolj ogrožene. V letu 2015 je zaradi samomora v tej regiji umrlo 79 ljudi.  

»V celjski zdravstveni regiji se je količnik samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) v zadnjih petnajstih letih močno znižal. V letu 2000, ko je znašal 36,5, je samomor takrat storilo 109 oseb. V lanskem letu je zaradi samomora umrlo 79 oseb, količnik pa je znašal 26,1.

Kljub pozitivnim premikom na področju zmanjševanja samomorov v zadnjih petnajstih letih, s stanjem na tem področju v regiji ne moremo biti zadovoljni, saj še vedno spadamo med regije z najvišjim količnikom samomora. Razlogi za samomorilno vedenje so zelo različni in kompleksni, med varovalnimi dejavniki pred temi vedenji pa so ključni dobro duševno zdravje posameznika in skupnosti na eni strani ter zadostni in učinkoviti viri pomoči na drugi,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja svetovalnice za prvo psihološko pomoč v Celju in Laškem.

O duševnem zdravju pa je še dodala: »Poleg družbenih sistemov in podsistemov, ki naj bi  zagotavljali temeljne pogoje za kvalitetno življenje vseh prebivalcev, k duševnemu zdravju veliko prispevamo sami z našimi odnosi – odnosom do samega sebe, odnosom do drugih in do življenja nasploh. Dobri odnosi gradijo in krepijo, slabi, žal, rušijo. Ustvarjamo  jih vsak zase in vsi skupaj.«

V Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarjajo, kako pomembno je, da v stiski nismo sami in imamo na voljo različne vire pomoči. Ljudem v čustveni in duševni stiski je na Celjskem na voljo kar nekaj virov strokovne pomoči – poleg družinskih zdravnikov tudi psihologi, psihoterapevti, strokovnjaki na kriznih telefonih ter strokovnjaki v  psihiatrični bolnišnici Vojnik.

Že šesto leto deluje v Celju svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki jo letno obišče več kot 200 posameznikov v čustvenih stiskah, ki jim sami niso več kos in potrebujejo oporo strokovnjaka. V letu 2015 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v okviru projekta MOČ celjski svetovalnici v regiji priključili še dve novi, in sicer eno v Laškem in drugo v Sevnici.

Za individualni posvet s strokovnjakom se v svetovalnicah v Celju in Laškem zainteresirani lahko naročijo na telefonsko številko 031 778 772, za svetovalnico v  Sevnici pa na številko 031  704 707. Za osebe, ki se soočajo z depresijo, so na voljo tudi strokovno vodene delavnice v vseh zdravstvenih domovih v regiji Celje, ki jih bodo letos nadgradili še z delavnicami za obvladovanje tesnobnosti ter stresa. Za informacije glede delavnic se ljudje lahko obrnejo na svoje osebne zdravnike ter vodje zdravstveno-vzgojnih centrov pristojnih zdravstvenih domov.

Količnik samomora se razlikuje tudi med posameznimi upravnimi enotami celjske regije. V tabeli je prikazan povprečni količnik za obdobje petih let, od 2011 do 2015, po upravnih enotah celjske regije. V petletnem obdobju je bil količnik samomora najvišji v upravnih enotah Laško in Šmarje pri Jelšah, najnižji pa v upravni enoti Šentjur.

Povprečni količnik samomora za obdobje 2011-2015  v upravnih enotah celjske zdravstvene regije