Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje so tokrat prisluhnili aktualnim tematikam od Grabovojevih številčnih kod do receptov za zdravo topljenje kilogramov g. Navoja, pa vse do napotkov varne vožnje
Številčne kode, ki zdravijo
22. oktobra 2015 se je na Ljudski univerzi Šentjur v sklopu UTŽO tematskih četrtkov odvilo predavanje Dejana Pilka. Gospod Pilko je licencirani predavatelj in praktik učenja dr. Grigorija P. Grabovoja.
Prisotnim je predstavil delo in življenje 52-letnega ruskega znanstvenika iz Kazahstana, ki trenutno živi in ustvarja v Moskvi. Na začetku so zbrani prisluhnili zanimivemu življenjepisu omenjenega doktorja znanosti, ki je bil že od malih nog drugačen otrok s posebnimi zaznavami in doživljanji sveta okoli sebe. Skozi svoje življenje je namreč ugotavljal, da si želi pomagati svetu, sploh pa v sedanjih časih, ko je čedalje večja svetovna kriza.
Dr. Grabovoj je poklicno sprva deloval na tehniškem področju, kjer je preprečeval letalske nesreče, jedrske katastrofe, reševal satelite v vesolju ipd. Je tudi avtor številnih izumov oz. patentov npr. naprav za preprečevanje potresov, eksplozij idr. Kasneje pa se je pričel posvečati aktivnostim za zdravje človeka – poznane so njegove ozdravitve neozdravljivo bolnih ljudi, regeneracije kirurško odstranjenih organov, izvajanje obujanja v življenje.
Pri svojem delu ima izjemne rezultate, s čimer vedno znova dokazuje svojo jasnovidnost in verodostojnost. Pridobil si je velik ugled v znanosti in prejel številna priznanja, častne nazive ter funkcije doma in po svetu. Njegov znanstveni opus obsega 12 doktorskih dizertacij, preko 60 knjig in 350 avtorskih seminarjev ter več kot 4500 verificiranih dokazil o učinkovitosti njegovih metod in resničnosti rezultatov.
Po besedah g. Pilka je ključna aktivnost dr. Grabovoja ves čas usmerjena v ‘makro-rešitev’ in skladen razvoj sveta ter preprečevanje možne globalne katastrofe, za katero sam pravi, da je zapisana kot informacija v naši kolektivni zavesti. V ta namen je podal obširna priporočila in navodila za odgovorno upravljanje s svetom, gre za obširno področje mentalne znanosti oz. bioinformacijskih tehnik. Med njimi so najbolj poznani številski nizi za regeneracijo človeškega organizma oziroma zdravljenje različnih bolezni.
Tematika se je izkazala za zelo zanimivo, saj so slušatelji ob koncu predavanja postavljali mnoga vprašanja ter si želeli še obširne dodatne razlage.
Stopiti v lastne hlače
Na »krompirjev« počitniški četrtek so v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Ljudski univerzi Šentjur gostili gospoda Ivana Navoja.
Na slikovno zabaven način je prisotnim prikazal svojo pot razvoja od najtežjega Slovenca do tistega vztrajneža, ki je izgubil rekordnih 141 kg na zdrav način ter s tem dokazal, da obstaja pot hujšanja, kjer ni diet, tablet, zdravil, farmacevtskih preparatov ali podobnih popularnih marketinških produktov.
Obrazložil je svoj koncept razmišljanja, da je trajna preobrazba življenjskih navad izvedljiva le na temelju miselnega preskoka (klika). V svoji knjigi »Stopiti v lastne hlače«, ki je avtobiografska pripoved z bogatimi karikaturami, je nazorno opisal svoj lateralni boj s kilogrami in izkustveno dokazal zmote ter stranpoti rezoniranja (iskanja smisla).
Ivan Navoj trdi, da uvid znanosti ali posameznika v debelost ni garancija uspešnega hujšanja, in zato postaja le modna muha, pri čemer je prav potrošniška naravnanost kapitalizma magnet za stranpoti. Zanj je hujšanje tista pomembna ‘šola življenja’, in ne le enkraten projekt življenja. Vero vase si človek ponovno preizkusi, ko je na robu boja med življenjem in smrtnim izidom. Nasmejan Brežičan pravi, da je vsaki situaciji rešitev. Poudari pa, da le z aktivnim slogom dosežemo kar ciljamo, saj le s srčnostjo, krepostjo in voljo duša premaga ego. Ko si naložimo nove »windowse« (kot pravi sam) se porušena energija vzpostavi v simetrično dogodivščino.
V drugem delu je predavatelj spodbudil slušatelje, da tudi sami uživajo čimveč naravnih prehranskih artiklov slovenskega izvora, ki so odlične kakovosti ter neprecenljive zdravilne vrednosti. Ob zaključku pa jih je pospremil še z več dobrimi nasveti in dobro voljo, da odidejo domov polni entuziazma in vere, da se vse da.
O varni vožnji
Prvi četrtek v novembru nas je obiskal strokovnjak iz ZŠAM Celje, natančneje Centra varne vožnje Ljubečna. Gospod Teodor Božnik je inštruktor, ki opravlja številne učne ure s kandidati avto šol, voznikov raznih starosti in kategorij, ter vodi razna izobraževanja.
Na prijeten način je udeležencem predavanja, ki so hkrati tudi udeleženci prometa, razložil na kaj morajo biti pozorni na cesti, sploh zdaj v tem letnem času, ko se temperature znižujejo vse bolj in potrebujemo ne le drugačne (zimske) pnevmatike, temveč predvsem večjo pozornost na cesti ter strpnost.
Osvežil je že davno pridobljeno znanje, ko so člani UTŽO polagali vozniški izpit, hkrati pa dodal številne novosti, saj se zakonodaja hitro (skorajda prehitro) spreminja in je težko slediti vsem predpisom. Z nazornimi slikami in jedrnato razlago je prikazal, na kaj vse moramo biti pozorni, ko vozimo avto. Cela situacija na vozišču se prepleta s tremi dejavniki: voznik, vozilo, cesta. Vsak od teh treh pa lahko variira v mnoga odstopanja, na primer ko smo kot vozniki kakšen dan manj skoncentrirani, ker smo slabe volje ali pod stresom, ali nimamo dobrih oz. primernih gum na avtu, bodisi kakšno drugo nepravilnost (okvaro), pa tudi cestišče ni vedno suho in idealno. Zelo pomembna je varnostna razdalja, opazovanje in predvidevanje med vožnjo ter da poskrbimo za pasivno (pas, airbag) in aktivno varnost (ABS, ESP; ASD).
Še posebej je g. Teo opozoril na moteče dejavnike – mobitel, radio, sopotniki, cigareti, ipd.- ki so vzroki za največ nesreč, saj nam odtegnejo našo pozornost pri vožnji.
Zelo uporabna je spletna aplikacija Javne agencije RS za varnost prometa in MJU ter MZI »Učenje na spletu – varno v prometu«, ki ni namenjena samo bodočim voznikom, ampak se je lahko poslužujejo vsi, tudi tisti, ki že imajo izkušnje, pa si želijo znanje obnoviti.
Slušatelji so si bili enotni, da bi zelo smiselno in poučno predavanje koristilo vsakomur, da osveži marsikatero pozabljeno cestno pravilo in da se spomni, kaj vse je pametno vedeti o prometu, da bomo živi in zdravi prišli na cilj.
K.P.
