Zaradi neprekinjenega toka migrantov bo balkanski poti od sredine minulega tedna na slovensko-hrvaški meji Slovenska vojska postavlja ograje. Gre za 1,8 metra visoke tehnične ovire, ki naj bi bile začasne in varovane, z njimi pa odgovorni želijo preprečiti razpršenost prebežnikov po obmejnih krajih in jih preusmeriti na tiste prehode, kjer so za njih pripravljeni sprejemni centri.
Ceste med kraji na obeh straneh meje naj bi po zagotovilu odgovornih ostale odprte, prav tako pa naj ne bi bil moten prehod po poteh, kjer se ljudje vozijo s kmetijskimi stroji.
Z deli so pričeli že minulo sredo in sicer na območju Haloz in Brežic, vprašanje časa je bilo le, kdaj jo bodo začeli postavljati na območju Kozjanskega in Obsotelja.
Gre za območje, kjer so prebivalci obeh strani posebej povezani in jih meja sicer ne razdvaja. V občinah Bistrica ob Sotli in Rogatec (Mejna prehoda Bistrica ob Sotli in Dobovec) so ograjo začeli postavljati v nedeljo zjutraj.
Po neuradnih informacijah je v načrtu, da se ograja potegne po celotnem območju od Bistrice ob Sotli do Dobovca pri Rogatcu.
Prebivalci z obeh strani meje: gradnja ne bo vplivala na dobre medsosedske odnose
Dan po pričetku gradnje smo obiskali nekaj prebivalcev na obeh straneh meje, da bi jih povprašali, kakšno pa je njihovo mnenje o postavljanju ograje in kako bo to po njihovem vplivalo na življenje ob meji in na medsosedske odnose. Pred kamero smo uspeli dobiti tri prebivalce obmejnih občin in sicer dva Jožeta iz Polja pri Bistrici, od koder se vidi postavljena ograja in gospoda Drageca Gajšaka iz sosednje Hrvaške:
Župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak o ograji v občini, ki je “nujno zlo”
Župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, ki je v teh dneh močno zaseden, nam je v pogovoru pojasnil svoje stališče in stališče občine do postavitve ograj: “Dejstvo je, da si nihče od nas te ograje ni želel, ampak glede na situacijo, ki se dogaja, je to verjetno ena od možnih rešitev. Če je dobra ali ne, še ne vemo, a vsekakor je treba vzeti v zakup, da ograja tukaj v tej dolžini (cca. kilometer v občini Bistrica ob Sotli) je narejena. Mislim, da so ljudje ograjo sprejeli nekoliko stoično, tista škoda, ki je bila narejena, upam, da bo poravnana, predvsem pa si želim, da žična ograja tam ne bo stala dolgo. Želim si, da bi tisti, ki o tem odločajo, to krizo večih razsežnosti čim prej rešili.”
O škodi, ki je nastala, je župan povedal, da ni velikih razsežnosti. Gre za škodo, nastalo na posejanih ali zoranih poljih, kakšne stvari so tudi povozili. Seveda so o nastali škodi nekateri kmetje že obvestili župana, nastala pa je v pasu postavljanja ograje, torej v dolžini dobrega kilometra.
O obveščanju o postavitvi ograje pa je Debelak povedal naslednje: “Tisto jutro, ko so prišli vojaki na teren, sem tudi jaz bil obveščen o postavljanju ograje. Pred tem pa sem bil seveda že obveščen o nameri postavljanja ograje na kritičnih točkah po vsej južni meji. Vnaprej smo bili torej obveščeni, da ograja bo, tisti dan, ko so jo prišli postavljati vojaki, pa smo bili obveščeni še o tem. Ne gre za zapiranje zelene meje, gre za zaščito nekaterih izbranih najpomembnejših točk, ki so jih z žico zaščitili. Če bi se zgodil kakšen večji naval beguncev na zeleno mejo, pa ta žica ne bi naredila neke velike zaščite.”
Župan občine Bistrica ob Sotli vabi tudi prostovoljce
Na mejni prehod Bistrica ob Sotli smo prišli ravno v času, ko ga je zapustilo pet avtobusov beguncev, ki so jih popisali. Za njimi je ostalo nekaj smeti, za katere so poskrbeli trije lokalni prostovoljci, ki so kljub temu, da so delovali nekoliko izmučeni, z žarom v očeh zagotovili, da radi pomagajo, a da jih je premalo.
Ob tej priložnosti je župan Debelak pozval potencialne prostovoljce in tiste, ki želijo na takšen način pomagati na mejnem prehodu (predvsem streženje in čiščenje za begunci), naj na občino Bistrica ob Sotli pošljejo kontaktne podatke – ime, priimek in telefonsko številko, da jih bodo lahko v primeru povečanega števila beguncev tudi poklicali.
V Dobovcu nadaljujejo s postavitvijo ograje, skupine migrantov medtem še kar prihajajo na meje
Gradnja ograje v Bistrici ob Sotli je sicer začasno ustavljena, slovenski vojaki (ob pomoči prostovoljnih gasilskih društev občine Rogatec in lokalnim podjetnikom z mehanizacijo) pa s postavitvijo ograje vse od 8. ure zjutraj nadaljujejo v Dobovcu. Postavljajo jo v smeri proti naselju Trlično in v smeri proti Rogatcu, kjer so del ograje postavili že včeraj. Slovenska vojska bo s postavljanjem nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko naj bi ograja zrasla še v Imenem. Koliko kilometrov je bo, pa za zdaj ostaja neznanka.
Medtem pa na mejna prehoda v Dobovcu in Bistrici ob Sotli prihajajo nove skupine migrantov. Postopki registracije, ki med drugim vključujejo odvzem prstnih odtisov, fotografiranje in izdajo ustrezne odločbe, potekajo brez posebnosti. Migrantom ponudijo tople napitke, suho hrano, na voljo je zdravniška pomoč. Z avtobusi jih nato odpeljejo v Šentilj, Gornjo Radgono ali nastanitveni center v Celju.
V galeriji fotografij si oglejte fotografije postavljene ograje pri mejnem prehodu Bistrica ob Sotli.
v/t/f: eH
