Sadovi uspešnega črpanja evropskih sredstev so v občini Podčetrtek vidni na vsakem koraku. Kljub zmanjševanju sredstev za občine s strani države se v Občini Podčetrtek uspešna pot razvoja prav nič ne zaustavlja. Modrost, delavnost, sodelovanje in iznajdljivost župana, občinske uprave in občinskega sveta peljejo voz razvoja dalje in rezultati dela so vedno zavidljivi. Ob prazniku Občine Podčetrtek je tako za vse občane ponovno veliko razlogov za veselje in ponos, saj živijo v eni izmed najlepših, najuspešnejših in najprijaznejših občin v slovenskem prostoru. O tem, kaj vse se je v tej občini med obema praznikoma spremenilo na boljše, smo povprašali župana Petra Misjo, ki se je s ponosom ozrl na minulo leto.
Vsak praznik Občine Podčetrtek je čas, ko se ponosno ozirate nazaj in se veselite vseh pridobitev, ki Občino Podčetrtek trdno držijo zasidrano na vrhu uspešnih slovenskih občin. Kaj vse se je pravzaprav zgodilo med lanskim in letošnjim praznikom?
Izredno veliko, saj smo v tem času zaključili dve največji investiciji v zgodovini občine. Gre za ureditev vodooskrbe na celotnem območju občine, ki je vredna slabe tri milijone evrov, ter izgradnjo kolesarske steze med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, vredne več kot 6 milijonov evrov, ki je plod dobrega sodelovanja med občinama ter Direkcijo za ceste RS. Poleg tega smo v času med obema praznikoma uredili precej cest, veliko pa je bilo postorjenega tudi na OŠ Podčetrtek. Lani je bila dokončana energetska sanacija šole, letos nova zbornica. Zaključili so se še kanalizacijski sistemi – tu naj izpostavim kanalizacijski sistem Sedlarjevo. Če pa k vsemu temu dodam še težave, ki smo jih imeli s plazovi in smo jih množično urejali, ter sanacijo naših cest, lahko rečem, da je bilo leto med obema praznikoma Občine Podčetrtek zelo uspešno.
Proračun leta 2015 ni bil tako obetaven kot tisti iz minulih let, pa vendar vas to ni ustavilo, da ne bi bil po stalni praksi Občine Podčetrtek tudi investicijsko naravnan. Koliko denarja je v proračunu namenjenega naložbam.
Vedno ne more biti tako, kot je bilo v minulih letih, ko smo v veliki meri črpali evropska sredstva in polnili občinsko blagajno. Ne glede na to se Evropskih sredstev v prihodnjih letih še nadejamo, predvsem pri velikih projektih, kot je ureditev Vonarskega jezera. Naš osnovni proračun znaša okrog tri milijone, mi pa smo ga uspeli oplemenititi na pet, kar pomeni, da smo dobili še kar nekaj denarja za dodatne projekte s strani države in Evrope. Kot je znano, se povprečnine znižujejo in to se občutno pozna v občinskih proračunih. Če pa smo nekoč imeli za investicije namenjenih 70 % proračuna, ta delež danes znaša 40 do 50 odstotkov proračuna. Ta številka pa je takšna, kot je, tudi zato, ker zelo malo sredstev porabimo za delovanje občinske uprave.
Uspešno črpanje evropskih sredstev je zaznamovalo tudi aktualne naložbe, vedno bolj pa se zavedamo tudi dejstva, kaj nam vse uspešne investicije, narejene s pomočjo evropskega denarja, prinašajo in kako vplivajo na večjo kakovost življenja občanov. Koliko evropskega denarja je v času med obema praznikoma nateklo v občinsko malho in koliko ga letos še bo?
O natančnih številkah težko govorim, ker se vse investicije ne izvajajo neposredno iz občinskega proračuna, ampak tudi iz proračuna evropske unije. Vemo pa, da je v zadnjih letih v občinsko blagajno nateklo 12 milijonov evrov evropskega denarja, poleg tega pa so bile tu še investicije, ki so se dotikale le naše občine.
Največji projekt v občini še vedno ostaja Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, ki se izvaja v partnerstvu s petimi občinami UE Šmarje pri Jelšah. Dela so v večini že postorjena, večje težave pa so s prilivi države. Kot večkrat poveste, je občina primorana zalagati denar za plačilo izvajalcev del. Kako rešujete te situacije in kdaj bo izveden projekt v celoti zaživel?
Letos so bili nekateri projekti ustavljeni, ker smo morali na začetku leta poplačati izvajalce del vodovodnega sistema. Ostaja nam še pet odstotkov sredstev, ki bodo izplačana po zadnjem pregledu. Mi tako pri tem, kot pri vsakem drugem projektu, iz občinskega proračuna zagotavljamo, da so izvajalci in podizvajalci plačani. Težava pa je, da nam država tega več mesecev ne povrne, zato čakanje na ta sredstva pomeni, da nekaterih projektov ne moremo izvesti v času, kot bi jih želeli. Verjamem, da se v naslednjih letih to ne bo dogajalo. Če bi se namreč takšna zgodba ponovila, ko bomo delali večje projekte, bi bila to za občino velika težava. Sam projekt vodooskrbe v porečju Sotle mora biti zaključen novembra letos in takrat mora biti celoten projekt tudi poplačan.
Čez nekaj dni se spet odpira zelo pomemben del daljinske kolesarske steze, ki bo povezala občini Podčetrtek in Rogaška Slatina. Skupaj z Občino Šmarje pri Jelšah boste s pomočjo občinskega denarja uredili tudi manjkajoči del kolesarske povezave med občinama. Kaj se na področju kolesarskih stez obeta v prihodnje in kako ste zadovoljni z dejstvom, da so vse kolesarske steze polne kolesarjev?
Prav tako kot ceste so pomembne tudi kolesarske steze. Čeprav se mogoče tega včasih nismo zavedali in smo dejali, da delamo kolesarske steze za turiste, danes vidimo, da temu ni tako in da kolesarske steze s pridom uporabljajo tudi domačini. Zelo sem vesel, da bomo letos dokončno uredili še kolesarsko stezo proti Šmarju pri Jelšah. Ta del nas je vseskozi mučil, zato smo celo del neurejenega območja, ki je sicer pripadal Šmarju, prevzeli nase in kmalu bo ta povezava zaživela. Seveda gledamo tudi naprej. Pripravljenih imamo še kar nekaj projektnih dokumentacij. Veliko bo odvisnega od odkupa zemljišč, kar nam je v preteklosti dobro uspevalo, in če bomo pri tem uspešni tudi v prihodnje, bomo zagotovo zgradili še kakšno kolesarsko stezo. Ob tem pa moram povedati še, da za gradnjo kolesarskih stez v bodoče ni pravega posluha s strani države. Sam v odboru za turizem, ki ga vodim, večkrat poudarjam, da bi bilo gradnji kolesarskih stez potrebno nameniti še kar nekaj sto milijonov, vendar tega denarja trenutno ni nikjer planiranega. To pomeni, da se bodo kolesarske steze v prihodnje delale bolj počasi ali pa se sploh ne bodo delale.
Vsako leto se v občini srečujete s plazovi. Kaj je bilo letos urejenega na tem področju?
Veliko, saj smo vse plazove, povezane z občinsko infrastrukturo, sanirali. Pridobili smo kar nekaj sklepov tudi za državna sredstva za večje plazove. Manjši plazovi pa so težava skoraj po vsakem neurju, vendar sem prepričan, da bo tudi tega nekoč konec. Ostaja nam še velik plaz v Zaborovcu, ki pa ga kontroliramo, in menim, da bi se lahko v prihodnosti lotili tudi tega plazišča. Trenutno se je zaključila sanacija plazu v Pristavi pri Lesičnem, začel pa se je urejati plaz med Kočo pri Čarovnici in čokoladico, pri domačiji Šelekar. Gre za izredno zapleten plaz, graditi se bodo morale pilotne stene, vendar bo sanacija kljub zahtevnosti del zaključena še letos.
Večnamenska športna dvorana Podčetrtek je naložba, narejena s pomočjo evropskih sredstev in uspešna zgodba črpanja evropskega denarja, s katero se radi pohvalijo tudi na državnem nivoju. Je to evropski projekt, na katerega ste najbolj ponosni?
Ne, to je evropski projekt, za katerega sem največ pregaral in izgubil največ energije in živcev. Sem pa ponesen na vse izvedene projekte, za katere smo prejeli evropski denar, in ponosen sem na večino ljudi, ki živijo v naši občini in vedo, kako teče razvoj, ter pri tem tudi aktivno sodelujejo. Glede same dvorane pa naj dodam še, da večnamenska športna dvorana Podčetrtku prinaša velik potencial, zelo veliko promocijo in pomoč gospodarstvu. Pri nas zaradi priprav v športni dvorani in vseh ostalih dogajanj prespi veliko število ljudi in zato lahko rečem, da je Večnamenska športna dvorana velik promotor Občine Podčetrtek.
V občini se dobro počutijo vse generacije. Lani se je odprla dislocirana enota doma upokojencev v Podčetrtku, prav tako pa številne nadstandarde zagotavljate tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Kako vam vse to uspeva?
Najprej moram povedati, da imamo majhno občinsko upravo, ki za svoje delovanje porabi zelo malo. Tudi zaradi tega imamo kar nekaj nadstandardov, ki jih drugod po Sloveniji nimajo. Omenim naj dodatnega učitelja športne vzgoje od 1. do 5. razreda, kar otrokom omogoča več gibanja, boljše razvijanje motoričnih sposobnosti in pozitiven rezultat pri zmanjševanju debelosti med učenci. Nadstandarde zagotavljamo še s kuharjem, pri učenju tujih jezikov in še kje. Nadstandardni pa so tudi prostori od vrtca do šole. Res smo naredili vse, da bi se v občini vse generacije dobro počutile, in verjamem, da je tako.
Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, GIZ, je konec leta začel delovati v novi stavbi. Kako ste zadovoljni z njihovim delom in kaj takšna institucija pomeni za razvoj turistične Občine Podčetrtek in sosednjih občin?
Že v letih, ko še nisem bil župan, sem razmišljal, da je treba čim prej spremeniti tako imenovano staro turistično recepcijo. To se je konec lanskega leta zgodilo in dobili smo sodobno urejen TIC. Sredstva za njegovo ureditev smo v večji meri pridobili s strani države. TIC v središču Podčetrtka sedaj zares izgleda tako, kot mora izgledati informacijsko središče turističnega kraja. Poleg tega pa so tu pomembni še pravi ljudje na pravem mestu. Osebno menim, da Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, GIZ, dobro deluje. Občina Podčetrtek v njegovo delovanje vlaga glavnino sredstev, to pa se na drugi strani odraža v velikem številu prireditev in »bookingov« ter v dobri promociji na sejmih in ostalih dogajanjih. Seveda se marsikaj še da narediti in verjamem, da se bo promocija turizma na našem območju v naslednjih letih še povečala.
Veliko dejavnosti je bilo letos izpeljanih tudi okrog oživitve Vonarskega jezera. Vse kaže, da bo ta projekt, ki bo z jezerom povezal dve izrazito turistični občini, zaživel. Kaj vse se bo postorilo in kaj nam bo oživitev vonarskega jezera prinesla?
V enem stavku lahko rečem, da bo urejeno Vonarsko jezero prineslo nekaj desetletij razvoja občinama Podčetrtek in Rogaška Slatina. Svetovno znano je, da jezera v turističnem smislu veliko pomenijo in so izredno dobro obiskana. Verjamem, da bo v kratkem znana kota ojezeritve 204, še bolj pomembno pa je, da smo se z Občino Rogaška Slatina dobro ujeli in vemo, kaj bomo uredili. Tako bomo v Občini Podčetrtek uredili dva manjša segmenta. Ob ribiški koči si želimo urediti restavracijo, hostel, čolnarno in adrenalinski park, na strani Rogaške Slatine pa se bodo urejale športne površine. Za ureditev Vonarskega jezera bo seveda potrebne veliko volje in ogromno dela, predvsem pa pridobitev potrebnega denarja. Verjamem, da bosta tudi hrvaški občini Hum na Sutli in Zagorska Sela, s katerima že tako dobro sodelujemo, pristopili k projektu. Ureditev Vonarskega jezera bo tako prinesla velik razvoj in to je eden izmed zadnjih in najbolj razvojnih projektov, ki se bo zgodil v naši občini.
Noben najin pogovor ne mine brez vprašanja, kaj pa grad Podčetrtek in kašča? Na tem segmentu ste osebno že zelo veliko postorili, pa vendar ovir ni ne konca ne kraja. Še vedno verjamete, da bo grad nekega dne dobil dobrega lastnika?
Potem ko smo v letih 2005 in 2006 prekrili streho gradu Podčetrtek in naredili delno odvodnjavanje, smo ugotovili, da moramo najprej s tožbenimi zahtevki priti do lastnine, da lahko sploh vstopamo na grad. Tako smo kmalu pridobili 20-odstotni delež takratnega lastnika Djokiča. Drugi lastnik Zečević je medtem umrl, vstopili smo v stik z dediči, narejena je bila zapuščinska razprava in stekel je postopek prodaje. Imeli smo že kar nekaj zainteresiranih kupcev, ko se je postavila ovira v sklopu funkcionalnega zemljišča v obzidju gradu, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Slednji se ne bi smel prodajati, vendar smo uspeli pridobiti sklep, da se to ozemlje lahko proda, potem pa so zanj postavili popolnoma nerazumno ceno, ki je v bistvu večja od cene samega gradu. Sprožili smo postopek, da to zemljo dobi Občina Podčetrtek, vendar ne tako, kot je pisano zakonsko – s 30-letnim omejenim poslovanjem, ampak tako, da se lahko to zemljišče takoj proda. To pomeni, da bi potem grad lahko končno dobil novega lastnika. Poleg gradu je tu še kašča, katere lastniki nimajo ne volje ne interesa za ureditev. Želijo si, da jo prevzame Občina Podčetrtek. S tem pa nase prevzemamo breme. Kašča je namreč le še za podiranje, s čimer bi dosegli, da ne bo več nevarna za cestišče ob njej.
Kaj pa vaša občinska uprava? Še vedno drži, da se z manj zaposlenimi, a učinkovitim delom naredi vse in še več?
Jasno je, da smo v najbolj produktivnem obdobju delali trije oziroma štirje in da nas bo v obdobju, ko ne bo več toliko projektov, le še manj. Tako bomo tudi vnaprej z majhno, a učinkovito upravo delali dobro in zagotavljali uspešno poslovanje Občine Podčetrtek.
V jeseni ste dobili nov občinski svet. Kako ste se ujeli?
Ujeli smo se odlično. V novem svetu je kar nekaj starih svetnikov, s katerimi smo že dokazali, da znamo delati dobro, prav tako pa delo poteka dobro tudi z novimi svetniki. Vsi konstruktivno sodelujejo, mnogi med njimi dajejo zelo pozitivne pobude in sodelujejo na terenu, tako da smo lahko z delom občinskega sveta zelo zadovoljni.
Kaj želite občankam in občanom ob letošnjem prazniku Občine Podčetrtek?
Želim jim veliko zdravja in uspehov, predvsem pa si še vnaprej želim tako dobrega sodelovanja, kakršnega smo imeli do sedaj.
Pogovor pripravila: Zdenka Ivačič (časopis OKO)
Fotografije: arhiv Kozjansko.info, Wikipedija, TIC Podčetrtek, arhitektmagazin.si
