Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva za okolje in finančne uprave pri vzpostavitvi pogojev in nadzora ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju od leta 2009 do leta 2012.
Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki je tako nepregleden, da na računskem sodišču sploh ne morajo izračunati učinkov. Dodatno bi gospodinjstva in poslovni uporabniki privarčevali dobrih 14 milijonov evrov, če bi ministrstvo poskrbelo za uveljavitev polne odgovornosti povzročitelja odpadkov.
Revizorji so ugotavljali tudi, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo letno zaslužijo 28 milijonov, imajo pa le 16 milijonov sredstev, razlika pa ne pride na račun komunalnih podjetij. Prav tako je sporen način, da končni uporabniki plačujejo več, če več ločujejo.
Zaradi vsega skupaj od okoljskega ministrstva zahtevajo kar 23 popravljalnih ukrepov in več kot 30 priporočil. Pri vsem skupaj je žalostno, da od časov, ko je zaradi neurejenosti področja moral odstopiti takratni okoljski minister Karel Erjavec, ni bil izveden noben od ukrepov od prvega revizijskega poročila.
Za nas je bolj zanimiv tisti del poročila, ki pravi, da so pri računskem sodišču podatke o občinah, kjer so posredniki izvajali pred obdelavo, primerjali s podatki o občinah, v katerih se je najbolj zmanjšala količina nastalih in odloženih komunalnih odpadkov, in ugotovili, da gre večinoma za iste občine, kar potrjuje tveganje, da gre za tok komunalnih odpadkov, ki ni ustrezno evidentiran in se zanje ne izvajata obdelava in odlaganje v skladu s predpisanimi zahtevami. Na spisku preveč uspešnih občin, da bi jim revizorji verjeli je tudi Rogaška Slatina, kjer leži odlagališče Tuncovec in kamor se stekajo komunalni odpadki iz občin bivše skupne šmarske občine.
Poročilo računskega sodišča (klik!)
