Na Slovenskem je po drugi svetovni vojni delovalo 35 ilegalnih skupin, ki jih je oblast povezovala z vojaško emigracijo in tujimi obveščevalnimi službami. Na območju Dramelj in širše okolice je delovala t.i. Palčkova banda.
Njen prvi vodja je bil Dušan Mlakar. Takratna skupina je ropala kmetijske zadruge, krajevne ljudske odbore in kmete, ki so bili naklonjeni oblasti. Povod za njen nastanek naj bi bilo samopašno delovanje povojnih oblasti, ki jo je na svoji koži občutil tudi njen vodja, sicer uslužbenec režima. Dr. Željko Oset to v recenziji imenuje kot ironijo usode. Skupina je imela tudi svojo parolo, in sicer “Smrt komunizmu – svoboda veri”. Mlakar je leta 1947 umrl v sumljivih okoliščinah, jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba Udba in tedanja ljudska milica pa je aretirala nekaj članov.
Njen drugi najbolj aktivni član, nekdanji partizan Ivan Lavbič – Palček se je ponovno pojavil leta 1950 in začel z novimi akcijami: ropanjem in krajo živine večjih kmetov ter zakoli na črno. Sredi leta je bila razbita tudi ta skupina, Palček pa je bil v odmevnem procesu v Celju obsojen na smrt z ustrelitvijo. Visoke kazni so doletele tudi 13 soobtoženih. Mnogi Drameljčani verjamejo, da je Palček igral dvojno vlogo, da je bil poslan z namenom, da zavede čim več kmetov.
Sanja Gorenšek je njeno delovanja obravnavala v diplomskem delu, ki je preraslo v knjižno delo. Konec novembra ga je predstavila v pogovoru s Tatjano Oset v planinski postojanki na Uršuli nad Dramljami. Delo vključuje del že objavljenih zapisov, prvič pa so bili pregledani in uporabljeni tudi fondi Arhiva Republike Slovenije, kakor tudi nova ustna pričevanja.
Knjigo je založila Sekcija za zgodovino pri Športnem društvu Šedina. Njen vodja Primož Laubič je o pomenu tega dela zapisal, da se iz lahko zgodovine tudi kaj naučimo, čeprav razni bolj ali manj demokratični sistemi na to vedno znova pozabljajo. »Knjiga dogodke samo opisuje, v ničemer pa o njih ne sodi, kar je za nas edini primeren pristop, saj ni naš namen, da bi spodbujali sovraštvo ali celo ideološki boj,« je še dodal. Večina naklade je v mesecu dni že pošla.
Leta 2012 je sekcija pripomogla tudi izdaji monografije Dramlje v letih 1935-1945, kjer so zbrani materiali domačina dr. Mira Mastnaka. V društvu je zbrano tudi material, ki bo služil kot osnova za naslednjo knjigo.
V letih 1993 in 1994 so na to temo prvič pisali v Šentjurskih novicah pod naslovom Palčkov proces: pravica ali prevara? Članki so dostopni na drameljskem spletnem forumu. Avtor in takratni urednik Franc Kovač je prepričan, da je bil Palček vsaj v določeni dobi udbovec, da je potem »zdivjal«, da je ropal za svoje koristi, a se na koncu z Udbo pobotal. Gotovo je tudi najzaslužnejši za propad tolpe.
Na prireditvi je spregovoril tudi Alojz Zidanšek, ki je bil v času celjskega procesa star 10 let. Spominja se, da je bil Palček, za razliko od drugih obtožencev ves urejen, in ne verjame, da je bil likvidiran. Po njegovem je za vsem stala beograjska Udba, ki slovenskim organom ni zaupala. Njegovega očeta so na sedem let ječe obsodili, ker je Palčku dal piti, ko je prišel k hiši, izgubili pa so tudi imetje. Oproščen je bil leta 2002, več kot tri desetletja po smrti. Njegov odvetnik Franc Pevec je sicer zastopal 13 drameljskih družin, ki so jih vse rehabilitirali, a škode zaradi neupravičene sodbe ne more povrniti nihče …
v: bR
