V petek, 21. novembra, je v dvorani Slomškove rojstne hiše na Slomu pri Ponikvi potekal že 6. Slomškov simpozij. Slednji sodi v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, organizator pa je Ljudska univerza Šentjur. Rdeča nit tokratnega simpozija so bili novi obrazi družine in šole, tudi letošnji simpozij so oblikovala priznana imena s področja vzgoje in izobraževanja s številnimi izkušnjami v neposredni šolski praksi.
Letos so predavali Alenka Tacol, univ. dipl. psih., ki je predavala na temo Slomšek – aktualen tudi danes, Mojca Škrinjar, prof., ki je predavala na temo Slovenski šolski sistem pred novimi izzivi, doc. dr. Sebastjan Kristovič, katerega predavanje je nosilo naslov Skupne naloge šole in staršev ter slovenski igralec Gregor Čušin, ki je predaval na temo Izobrazba in brezobraznost. Po predavanjih je, kakor vsako leto doslej, potekala razprava, ki so jo oblikovali letošnji gostje in obiskovalci.
Več kot 60 udeležencev simpozija je uvodoma pozdravila v. d. direktorice LU Šentjur Alja Polenek, ki je izpostavila, da so se priprave na simpozij pričele že pred slabim letom. Opravičila je dr. Milana Zvera, častnega pokrovitelja lanskega simpozija in Vlasto Nussdorfer, ki je tik pred simpozijem sodelovanje zaradi nepredvidljivih obveznosti odpovedala. Slednjo je zamenjala Mojca Škrinjar, prof. “Tudi v preteklosti je prihajalo do nepredvidljivih situacij, ki so terjale spremembe, a je kljub temu simpozij bil iz leta v leto uspešnejši. Prepričana sem, da nad njim bdi sam blaženi Anton Martin Slomšek, saj se na koncu simpozij zelo uspešno izteče,” je zaključila z nagovorom v. d. direktorice Alja Polenek.
Zbrane je nagovoril tudi domači župnik mag. Alojz Kačičnik, ki velja za odličnega poznavalca Slomška. Mag. Kačičnik je uvodoma izrazil veselje nad simpozijem, ki Slomškovo domačijo “oživi” in ji vsako leto vdihne življenje. Izpostavil je, da je tudi Slomšek v tej hiši prejel osnove vzgoje, ki sta mu jo podala njegova starša. Zbranim je zaželel dobro delo, ki naj bi v prihodnosti tudi obrodilo sadove.
Zadnja je zbrane nagovorila nekdanja direktorica LU Šentjur in zdajšnja poslanka DZ Republike Slovenije Jelka Godec. Slednja je uvodoma preletela dogajanja in rast Slomškovih simpozijev, ki so se odvijali vse od leta 2009. Tisti prvi so po njenih besedah bili nekoliko slabše obiskani, danes pa je obiskanost precej višja. Mimogrede je izpostavila pomen simpozijev, katerih rdeča nit je vzgoja in izobraževanje ter pomen Slomška pri vzgoji in izobraževanju.
Tudi letošnji simpozij je posvečen spominu na blaženega Antona Martina Slomška, predvsem tistemu delu njegovega poslanstva, ki je bil posvečen vzgoji in izobraževanju. Že lani so udeleženci 5. simpozija izrazili željo po tematiki o novostih s področja sistemskih in zakonskih uravnavanj družbe in šolstva ter aktualizacije Slomškovega dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki je nekako nadaljevanje lanske rdeče niti.
Lani je svoje sodelovanje na simpoziju napovedal znan slovenski psiholog dr. Bogdan Žorž, ki je Slomškove misli in dela vpletal v svoja predavanja, se pogosto na njih naslanjal in iz njih tudi izhajal. Na letošnjem simpoziju so se zbrani spomnili na dr. Žorža, ki zaradi bolezni lani sodelovanje odpovedal, marca letos pa preminil.
Prva je na simpoziju spregovorila Alenka Tacol, univ. dipl. psih., ki je o svojem predavanju in temi na kratko zaupala pred kamero:
Vabljeni, da prisluhnete izjavi druge predavateljice na 6. Slomškovem simpoziju Mojci Škrinjar, prof.:
Tretji predavatelj je bil doc. dr. Sebastjan Kristovič, ki nam je o predavanju zaupal naslednje:
Zadnji predavatelj na letošnjem simpoziju pa je bil igralec Gregor Čušin. O predavanju nam je zaupal naslednje:
Pred kamero pa smo povabili tudi v. d. direktorice LU Šentjur Aljo Polenek, ki nam je o letošnjem simpoziju zaupala nekaj podrobnosti:
v/t/f: eH
