Problem nezaposlene ženske delovne sile je tudi v Šmarju zelo pereč. Na občinskem odboru se iz dneva v dan oglašajo mlada, zdrava, dela željna dekleta, ki jih doma mala posestva in kočarije komaj preživljajo. Občina jim zaposlitve ne more preskrbeti in jih pošilja celjski posredovalnici za delo, ta pa jih spet vrača domači občini, ker je problem nezaposlenosti tudi v Celju dokaj pereč. Nezaposlene ženske mladine je v šmarski občini gotovo preko ICO. število pa narašča iz dneva v dan.
Ker je to vprašanje v Šmarju zelo aktualno, so začeli o njem razpravljati tudi na množičnih sestankih. Tako so na zborih volivcev v zadnjih tednih resno govorili o tem, da bi se v Šmarju osnovala tekstilna industrija. Predlog so volivci z velikim odobravanjem sprejeli in ga poslali v Celje v odobritev.
Prostore za majhno tovarno si bodo uredili v državni zgradbi, ki bo za to zelo pripravna in ne bo ureditev terjala prevelikih izdatkov. Tekstilnega strokovnjaka imajo tudi že na razpolago in vprašanje je le še dobava strojev. To pa upajo, da bo celjski okraj tudi zadovoljivo rešil.
V novi tekstilni tovarni, ki bo izdelovala predvsem frotirke in namizne prte, bodo zaposlili največ žensko delovno silo in (bo s tem vprašanje brezposelne ženske mladine v Šmarju vsaj delno rešeno.
V zvezi z ostrimi in burnimi debatami glede vprašanja komune in njenega sedeža, so Šmarčani po hudi borbi le uvideli pravilno pot in na zadnjem sestanku ni padla nobena pripomba več, da se Šmarje ne bi hotelo priključiti rogaško-slatinski komuni. Kateri uradi ostanejo v Šmarju in kateri se bodo preselili v sedež nove komune še ni točno določeno. Šmarčani pa že pogumno in zdravo razmišljajo o tem, kako bi to »pusto vas« razgibali in poživili.
Začeli so razmišljati tudi že o tem, da bi znova odprli rudnik Kamenik, ki so ga že pred vojno v manjši meri izkoriščati Rudnik Kamenik vsebuje baje bogata nahajališča črnega premoga, ker pa so poti do njega zanemarjene in nepristopne, so ga opustili že pred vojno.
In znova Šmarčani razmišljajo o izkoriščanju tega bogastva, zato nameravajo zaprositi geologe, da bi teren še enkrat pregledali in jim svetovali, če bi bilo izkopavanje rentabilno. Seveda pa bodo morali v tem primeru zgraditi od šmarske postaje do nahajališča premoga ozkotirno železnico, ker z vozniki se jim rudnik ne bi izplačal.
Savinjski vestnik, 5. 11. 1954
