Polje ob Sotli je naselje v rokavu pod bučkim gričevjem, koder teče proti Sotli pritok Buča. Na rahlo vzpetem holmiču je šola, gostišče in nasproti cerkve zidovi novega zadružnega poslopja. Tu je središče območja, ki zajema znane sadovnjake v Lastniču in Brezovcu, polja in travnike v Sedlarjevem in Prelaskem ter močvirno dolino proti Sotli.
V lasti poljskih zadružnikov je okrog 700 ha obdelovalne zemlje, ki jo obdelujejo predvsem v svrho živinoreje in sadjarstva ter nekoliko manj poljedelstva.
LANI JE BILO TEŽE
Lani so pričeli s sodelovanjem kmet-zadruga, pa jih je oviralo še vreme. V kooperacijah z žitom so lepo uspeli vsepovsod, kjer so pravočasno opravili setev, žal pa jih je oktobrsko deževje pošteno zmotilo. Povrhu so imeli pa samo en traktor. »In Buča! Ta presneti potok«, je robantil upravnik zadruge Žani Debelak.
»Ta nam dela preglavice. Še bolj poplavlja kot Sotla. S sedmimi poplavami je Buča uničila preko 60 odstotkov pridelka na poljih s pšenico in koruzo. Najbolj srečno smo se odrezali v Prelaskem, kjer smo kljub težavam v lanski jeseni, vendar uspeli pri vseh kooperantih doseči lep višek. Tam je tudi letos pripravljenost za sodelovanje prav lepa. Povečali pa smo tudi strojni park, saj imamo zdaj tri traktorje z vsemi priključki.«
SADJE IZ POLJA IMA ODPRT TRG
Poljanci so priznani sadjarji. Zadružniki iz Brezovca in Lastniča pridelujejo sadje, ki tudi lansko leto ni ostajalo v skladiščih. In že letos gre naglo na trg. Videli smo, kako so nalagali jabolka. »Ah, sem pa vedno hodimo po sadje,« je poudaril. »Najbolj zdravo je in tudi okusno. Če rečemo, da je iz Bučkega ali Obsotelja, je to že zagotovljen uspeh.« Verjetno je res tako. Zadruga si prizadeva, da dviga sadjarstvo, ustanavlja sadjarske skupnosti, ki na Brezovcu in Lastniču deloma že lepo delujejo.
ZADRUŽNO SKLADIŠČE NAGLO RASTE
Podobno kakor v Imenem tudi v Polju ob Sotli grade zadružno skladišče. Visoko so že zrasli zidovi, ki bodo objemali strojno lopo, upravne prostore, skladišče, strojno popravljalnico, ki bo služila vsem zadružnikom in dvorano, kjer bo poleg zadruge lahko zaživela še društvena dejavnost. »Posebno lepo se je izkazal dvanajstčlanski mladinski aktiv,« se je nasmejal upravnik Žani in namignil na mladinsko odbornico Anico, ki je kar zardela. »Prostovoljno so delali pri izkopu temeljev in tako opravili blizu 800 ur, zdaj pa so obljubili, da bodo prav tako složno zgradili cestišče okrog poslopja.«
»Naši ljudje so bili vsi izseljeni,« je poudaril upravnik, »vsi so se potikali po taboriščih, po Nemčiji, kamor so jih pred osemnajstimi leti prisilno odgnali, videli so dokaj sveta in jedli trd, tuj kruh, zato danes cenijo domačega in si prizadevajo, da bi v kmetovanju kar najbolj uspeli. Vemo, da nam zemlja pomeni samo toliko, kolikor nam more dajati.« In Poljanci si želijo strojev, umetnega gnoja ter zelo radi prisluhnejo kmetijskim strokovnjakom.
Že pred leti so poslali v šolo za kmetijskega strojnika domačega človeka.
Celjski tednik, 25. 9. 1959
