Kakšna bo nova teritorialna razdelitev v zvezi z ustanovitvijo komun, bodo odločali volivci po občinah sami. Zato mora biti vsak volivec seznanjen z namenom bodoče komune, o njeni pristojnosti na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
Kozjansko področje je izrazito kmečki predel, ki nosi breme zaostalosti še iz bivše Jugoslavije. Nekateri so mnenja, da zaradi zaostalosti za enkrat še ne kaže ustanoviti na Kozjanskem samostojne komune. Vendar so mnogi volivci mnenja, da je to ozemlje zemljepisno tako povezano med seboj, da ga gospodarsko in politično ni mogoče razdeliti.
Analiza je pokazala, da bosta v celjski skupnosti komun visoko aktivni le dve komami, to je savinjska in celjska, prva zaradi močnega kmetijstva in dokaj razvite industrije, druga pa zaradi močno razvite industrije, ki je skoncentrirana v Celju. Vse ostale komune pa bodo več ali manj odvisne vsaj v začetku tudi od pomoči, ki jim jo bo nudila okrajna skupnost komun. Zato je nesmiselno, da bi prav kozjansko področje bilo razdeljeno, saj se morajo upoštevati tudi geografski pogoji ter skupno stremljenje tega predela, da se dvigne iz zaostalosti ter se v bodočnosti s povečanjem narodnega dohodka tudi osamosvoji. Ker pogojev za industrijo najbrž na Kozjanskem ne bo tako kmalu, se bo treba predvsem orientirati na dvig kmetijstva, predvsem živinoreje, sadjarstva in vinogradništva.
To bi bila predvsem perspektiva razvoja na Kozjanskem in ta razvoj hi družil te sedaj zaostale kraje v eno celoto, kjer bi proizvajalec-kmet v bodoči komuni samostojno odločal o gospodarskem razvoju.
Iz teh razlogov se tudi volivci na Kozjanskem ogrevajo za samostojno komuno, ki bi naj izgledala približno takole: Sedež komune naj bi bil v Kozjem. Občini Polje ob Sotli in Podčetrtek naj bi ne spadali k šmarsko-rogaški komuni temveč h kozjanski, ker ima je dosti bliže do Kozjega kot v Šmarje.
Priključitev h Kozjemu žele zlasti vasi Sela, Pecelj in Virštanj iz občine Podčetrtek ter prebivalci občine Polje. K tej komuni bi se v celoti priključila tudi občina Lesično. Tudi prebivalca občine Podsreda in Bistrica ob Sotli se zavzemajo za priključitev k kozjanski komuni.
V tem primeru bi bila kozjanska komuna izrazito kmečka, precej velika in s skupnim ciljem: dvigniti se čimprej iz zaostalosti z izboljšanjem kmetijstva. Komuna bi imela preko 10.000 prebivalcev in preko 15.000 ha zemljišč.
Vse te okolnosti bodo morali volivci, ko bodo na sestankih o tem razpravljali, upoštevati. Vsekakor pa se bodo odločili tja, kjer bodo videli večje možnosti za razvoj in skupne interese.
Savinjski vestnik, 10. 9. 1954
